"Naselja duhov"
Vrhunec tovrstnega olepševanja zapuščenih zemljišč trenutno doživlja Irska, kjer "naselja duhov", kakor so poimenovali nedokončana in neprodana naselja, zgrajena v času velike gospodarske rasti, zadnja leta rastejo kot gobe po dežju. Vsi ti nedokončani projekti spominjajo na pohlepnost irskih nepremičninskih baronov, ki je pred štirimi leti povzročila pok irskega nepremičninskega balona in za seboj sčasoma potegnila še preostali del gospodarstva.
Med letoma 1996 in 2005 je Irska gradila 200 odstotkov več enot na glavo prebivalca kot katera koli druga evropska država, v teh devetih letih pa je v zeleni državi zraslo več kot pol milijona (natančneje 553.000) stanovanjskih enot. Leta 2008 so začele cene nepremičnin padati, leta 2010 so bile nekatere vredne le še polovico svoje prvotne cene. Posledica je 300.000 praznih stanovanj. Nekatera prej bleščeča naselja z novogradnjami so se spremenila v mesta duhov, po vsej državi naj bi jih bilo okoli 600.
Skupina "Nama narave"
Gverilskim vrtičkarjem je zdaj končno prekipelo. Oboroženi z lopatkami, rokavicami, semeni in sadikami so prostovoljci v Keshcarriganu na zahodu Irske posadili več kot tisoč vrb, jelš in drugih dreves, s čimer so popestrili in polepšali eno od "naselij duhov", napol prazno že več let.
Skupina "Nama narave" (s čimer se navezujejo na irsko agencijo za upravljanje državnega premoženja Nama, ki bedi nad milijardami evrov v obliki nepremičnin, ki jih je država dobila s podržavljanjem propadlega bančnega sektorja) v kratkem načrtuje še več "napadov" na zapuščena zemljišča, poziva pa tudi druge skupine, naj "si umažejo roke".
"Ljudje morajo živeti s temi naselji duhov, ki pa so resnično grd simbol tega, kar je ostalo," je za Reuters pojasnila ena od organizatoric Serena Brabazon. "S tem se ni nihče ukvarjal in ravno to vse najbolj vznemirja," je dodala pred drugim napadom na eno od naselij duhov.
Originalna Nama, ki jo opozicija obtožuje, da je prenežna z državnimi gradbinci in da ne naredi dovolj, da bi pomagala davkoplačevalcem, je pred kratkim sporočila, da je v gradnjo nedokončanih projektov vložila dodatnih 500 milijonov evrov. A za zdaj na agenciji o tem, katere projekte nameravajo dokončati, bolj molčijo, kar v javnosti vzbuja zgražanje nad netransparentnostjo. "Nihče ne ve, kaj se pravzaprav dogaja," je besna Brabazonova. "Ljudem skušamo dopovedati, da jim tega ni več treba prenašati, saj lahko kaj storijo," je sklenila.
Devetmesečni umetniški projekt
Poleg vrtičkarstva gverilci uporabljajo še druge lepotne posege v "betonsko naravo". Na osemnadstropno stavbo, v kateri je nekoč domovala Anglo Irish Bank, ki je danes močan simbol finančne krize, so umetniki namreč pribili 28 slik.
"Frustracije so globoke, razkazovanje umetnosti in sajenje dreves pa sta dva od načinov, s katerimi jih ljudje izražajo," je za Reuters pojasnil 36-letni Suki Jobson, geopolitični analitik, ki se je po 20 letih življenja v Veliki Britaniji nedavno vrnil v prestolnico Dublin.
Devetmesečni umetniški projekt se je rodil iz občutka nemoči, ki jim ga je dala Evropska unija, in nezmožnosti vpliva na odločitve vlade. "Nihče nas ni vprašal za dovoljenje, ali lahko z našim denarjem kupijo te stavbe, tako tudi mi ne sprašujemo za dovoljenje, da bi jih okrasili," je pojasnil eden od organizatorjev projekta. "Nama je prek davkoplačevalskega denarja pravzaprav naša, je pa tudi lastnica stavbe v bližini. Povedati želimo, da je ta stavba torej naša, zato jo lahko tudi okrasimo, kakor jo želimo," je dodal.
Pri Nami se seveda z obtožbami ne strinjajo in pravijo, da je njihov delež na irskem nepremičninskem trgu veliko manjši, kot namigujejo mnogi. "Napačno je prevladujoče mišljenje, da je Nama odgovorna za vse nepremičnine, ki trenutno niso naseljene," je razložil predstavnik agencije. A na žalost bodo ta naselja duhov še dolgo spominjala na padec "keltskega tigra", ki se je po obdobju velike gospodarske rasti med letoma 1995 in 2007 spremenil v upehano žival. "Nihče zares ne govori o tem, a vsi plačujemo zanj. Ravno zaradi tega sem se vrnil domov," je dejal Jobson.
