"Bernarda je carica! Upam, da se ni prehladila, saj je bilo v dvorani okoli 18 stopinj Celzija. Gospe so v drugem delu koncerta sedele že v 'pelcih', gospodje pa v plaščih. V spodnjih prostorih, kjer so po novem bife, garderoba in blagajna, pa zanesljivo ni bilo več kot deset stopinj. Skozi centimetrsko režo med krili steklenih vrat je pihalo kot med požarom v tunelu v Kaprunu! Ali ni isti arhitekt z zmečkanim tapisonom pokril Mesarskega mosta v Ljubljani?" je režiser Matjaž Žbontar dejal po tem, ko si je v prenovljeni stavbi na slovenski kulturni praznik ogledal koncert samospevov s svetovno uveljavljenima Bernardo Fink in Marcosom Finkom. Mezzosopranistka je sploh prvič stala na ljubljanskem opernem odru in Finkova sta poznana kot velika domoljuba. Zavest, da sta prepevala slovensko ljudsko pesem pred Slovenci, jima je verjetno pomenila mnogo več kot 'drobnjakarstvo' ob nezadostnih pogojih za umetniško delo. Teh sta sicer deležna kot redna gosta dunajske državne opere, londonske dvorane Wigmore Hall, amsterdamske Concertgebouw ali newyorške Carnegie Hall.

Ogrevanje in ohlajanje

Zaposleni v SNG Opera in balet so uporabniki objekta, ne pa tudi odgovorni za napake po zaključku naložbe, nas poučijo, zanje odgovarjajo arhitekti, izvajalci in pristojno ministrstvo. Robert Celestina, zadolžen za stike z javnostmi, pojasnjuje: "V hiši smo sestavili seznam pripomb in s takratnim ministrstvom smo se že lani dogovorili, da se uredijo določene zadeve. Trenutno vse stoji, saj čakajo na rebalans proračuna. Upamo, da bodo upoštevali vsaj najnujnejše potrebne popravke." Pristojno ministrstvo jim je obljubilo tudi, da bodo na novo ovrednotili stroške delovanja hiše in sofinanciranje, navsezadnje so se s 3.500 kvadratnih metrov preselili na 10.500.

Zima je na srečo mimo, bližajo se vroči dnevi in sistem ogrevanja in hlajenja mora delovati brezhibno. V Operi pravijo, da težav glede ogrevanja še niso odpravili, pravijo pa tudi, da je bilo v času koncerta Finkovih v dvorani 22 stopinj in da operna dama ni zbolela, kot so nekateri namigovali pozneje. "Dan pred koncertom so zaradi slabe arhitekturne zasnove popokale cevi. In hišo bo treba tudi hladiti, saj vso tehniko poganjajo elektromotorji, imamo tudi lučni park. Ogrevanje je sicer urejeno s konvektorji na elektriko, elektromotorje pa hladijo klimati. Stroški za vse to pa so veliki," pojasnjujejo iz Opere.

Pripombe na arhitekturo

Ob pripombah na funkcionalnost stavbe še vedno slišimo pripombe na arhitekturne posege. Novega prizidka v obliki črne škatle, pripete ob neorenesančno stavbo, smo se že kar nekako navadili. Še vedno pa ljudem nista všeč nova stranska vhoda v operno stavbo (s Cankarjeve in Tomšičeve ulice), ki zahtevata zbran spust po strmih stopnicah. Bog ne daj, da sneži ali dežuje, kajti potem lahko odškodnine za padce postanejo sestavni del opernega repertoarja. Ob morebitnih poškodbah obiskovalcev, tako pravijo v Operi, je hiša zavarovana v okviru celotnega zavarovanja. Hkrati pravijo, da imajo po novem tri osrednje vhode, in da prvotni glavni vhod še vedno ostaja glavni vhod, namenjen tudi protokolarnim namenom.

Morda se sliši banalno, toda črne vrane po novi črni fasadi že pridno spuščajo svoje iztrebke, objekt pa niso zavarovali. V Benetkah so se v zadnjih letih dodobra zavedli problema golobov, jih večino iztrebili, potem pa se lotili čiščenja tamkajšnje kulturne znamenitosti, bazilike sv. Marka. In za to 'restavratorstvo' je bilo treba odšteti zajeten kup evrov. V Operi pravijo: "Ptic je v tem delu mesta res veliko in res onesnažujejo stavbo. O preprečevanju so v začetku veliko razmišljali, potem pa so se finančna sredstva nenehno zmanjševala, tako da so ta del projekta počasi izpustili." Ravno tako še ni urejena okolica stavbe. Drevesa so posekali, podrli Piccolijevo vilo... zdaj pa čakajo, da zelene površine uredi Javno podjetje Snaga.

Arhitekti zadovoljni

Med arhitekti prevladuje mnenje, da sta arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc, ki sta leta 1998 zmagala na javnem natečaju, svoje delo v zvezi z operno hišo opravila zrelo. Tako je prepričan tudi Miha Dešman iz biroja DANS, predsednik UO Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, arhitekt MD ter član Društva arhitektov Ljubljane. Meni tudi, da za naložbo, začeto leta 2006, niso porabili preveč časa, težave med gradnjo pa so reševali sproti in uspešno. Naložba v tako prestižno arhitekturo, zahteven program in težke gradbene pogoje je bila po njegovem za evropske razmere običajna, prej nizka kot visoka. Dešman: "Dobili smo sijočo novo Opero."

Težave bolj vidi kot posledico stanja v naši politiki, kulturi in gradbeništvu. SCT in Vegrad sta medtem že propadla, zanju je bilo sploh značilno, "da sta dela pridobivala na vse mogoče načine, med drugim tudi s (pre)nizkimi cenami. Za arhitekta je taka situacija izjemno težka, saj mora zdržati pritisk izvajalcev, ki se mu pogosto pridružijo tudi drugi udeleženci v procesu gradnje, po pocenitvah, poenostavitvah in drugih 'odpustkih'," pravi Dešman. "Arhitekta sta bila zelo kos vsem pritiskom, tudi medijskemu linču s strani podpihovalcev javnega mnenja in kvazistrokovnjakov. So pa pomanjkljivosti nujen spremljevalni pojav pri takšnih naložbah in se jih v tem primeru da odpraviti z minimalnimi sredstvi." Sploh je ta prenova po njegovem referenčni primer aktivnega odnosa med 'starim' in 'novim', kar je arhitekt Kobe že uspešno storil pri prenovi Cekinovega gradu in Mladike.