Kernstock zaščiten kot Julij Cezar
Ali je zgodovino treba popravljati ali ji pustiti, da nam je v spomin in opomin, se v sobotnem članku o Kernstocku in častnih meščanih sprašuje novinarka Urška Kereži. "Ustvarjanje preteklosti v skladu z okusi in merili sedanjosti nam ne more dati nobene koristi, lahko pa povzroči škodo," je prepričan Božidar Jezernik, profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. "Sedanje obračunavanje s takšnimi nazivi bi bilo zrcalo (ne)tolerantnosti sedanje družbe, nas samih," je dodal nekdanji poslanec LDS Rudolf Moge, ki je tudi častni občan Maribora. "Tudi Juliju Cezarju, ki je v svojih bitkah pobil ogromno ljudi, so postavljali slavoloke, pa jih zdaj ne rušimo!"
Svoje črnilo je v ponedeljek prilil bivši Mogetov poslanski kolega Tone Partljič. Zgodba o Kernstocku je zanj "novinarska raca". Razvpiti avstrijski duhovnik niti ni častni občan Maribora, trdi Partljič in dodaja: "Maribora leta 1908 kajpada še ni bilo, ampak je šlo za Marburg an der Drau v neki drugi državi. Današnja Avstrija je pravna naslednica tiste države, ki ga je izvolila za častnega občana Maribora in Dunaja in samo ona ga je lahko izbrisala na svojem ozemlju v Avstriji. Na Slovenskem ga ne more zbrisati s seznama, ker nima te pravice." Po njegovem prepričanju bi bili "zelo smešni, če bi zdaj za nazaj spreminjali ali brisali nemške župane, častne občane, politike in spreminjali še avstrijsko zgodovino." Partljič spomni tudi na Simona Jenka, ki je približno v istem času napisal pesem Naprej zastava Slave, kjer Nemcem zagrozi, da bomo šli nad njih z orožjem in desnico, "zapisat v (njihovo) kri pravico, ki terjajo naš dom".
Večerovi bralci doslej niso mogli prebrati, kako je sploh prišla na dan zgodba o mariborskem častnem meščanu. To se je zgodilo začetek leta v Avstriji, ko so člani priznanega orkestra Kernstock Kapelle iz Hartberga na tajnem glasovanju sklenili, da nočejo več nositi imena nacionalističnega duhovnika in vojnega hujskača. Zaradi te "referendumske" odločitve, o kateri so poročali številni avstrijski mediji, se je na udaru znašlo občinsko vodstvo Hartberga, ki še vedno časti Kernstocka s spomenikom, ulico in trgom, po njem je poimenovana tudi osnovna šola.
Ogorčeni odzivi avstrijske desnice
A za vodstvo občine Hartberg preimenovanje ne pride poštev. Občinski referent za kulturo Ludwig Robitschko je argumentiral: "Ne strinjam se s tem, da se zaradi dnevnopolitičnih razmišljanj izbriše del naše zgodovine. Kernstock sodi v obdobje, v katerem se je pač tako razmišljalo. Iz današnjega vidika je lahko o tem soditi." In pristavil: "Do danes je Kernstock še vedno častni občan Maribora, letošnje evropske prestolnice kulture."
Na preimenovanje Kernstockovega orkestra se je ogorčeno odzvala avstrijska (skrajna) desnica. V tedniku Zur Zeit, ki ga izdaja evropski poslanec Andreas Mölzer, razvpiti ideolog svobodnjaške stranke FPÖ, so začetek meseca objavili hvalospev Kernstocku. V glasilu avstrijskih nacionalistov se avtor zgraža nad potezo dunajskih socialistov, komunistov in zelenih, ki so leta 1992 sklenili preimenovati Kernstockov trg v Familienplatz. Domoljubni duhovnik Kernstock je bil častitljiv in bogaboječ mož, ki je umrl veliko časa prej, preden so oblast prevzeli nacionalsocialisti, trdi avtor Helge Morgengrauen (bržkone gre za psevdonim). Po njegovem prepričanju se duhovniku godi huda krivica, ker ga zaradi "ene pesmi" označujejo za nacističnega pesnika. Podobne "domoljubne" pesmi so v času pred 1. svetovno vojno pisali tudi drugi narodi, je argumentiral Morgengrauen.
