Pediatrinja medvoškega zdravstvenega doma je namreč januarja in februarja letos zaznala izreden porast bolezni dihal, zaradi katerih je morala več otrok kot prejšnja leta napotiti na zdravljenje v bolnišnico. "Porast hujših obolenj dihal pri otrocih bi lahko bil posledica vplivov bioplinarne," nam je včeraj povedal direktor Vajd in dodal: "Zdravstveni delavci smo na to opozorili, saj je to naša dolžnost, pristojne institucije pa naj preverijo, ali lastnik bioplinarne ravna v skladu z vsemi predpisi." Vajd opozarja, da ne gre zanemariti niti neposrednega vpliva na zdravje ljudi, kajti dejstvo, da se ti zaradi smradu, ki se širi od bioplinarne, ne morejo nemoteno gibati na prostem in zračiti svojih stanovanj, dolgoročno slabo vpliva na zdravje Pirničanov.
Na inšpekciji za okolje in naravo so nam pojasnili, da so opozorilo medvoških zdravnikov prejeli šele v petek, zato ga včeraj še niso mogli komentirati. Na ministrstvu za zdravje pa so povedali, da so v preteklosti problem smradu že izpostavili in predlagali sprejem ustreznih predpisov, vendar je ministrstvo za okolje menilo, da je veljavna zakonodaja ustrezna in daje dovolj podlag za ukrepanje.
Inšpektorji veliko delajo, a malo naredijo
Z bioplinarno Petač se različne državne institucije ukvarjajo že več kot leto dni. Ta energetski objekt so uradno odprli junija 2010, a še vedno ne obratuje, saj je gradbena inšpekcija ugotovila, da je zgrajen v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, in odredila njegovo rušenje. Investitor Miha Petač oziroma njegovo podjetje Bioštrom se je zoper odločbo gradbenega inšpektorja pritožilo, zdaj že bivše ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo zavrnilo, zato je Petač sprožil spor na upravnem sodišču, a je tudi sodišče njegovo tožbo zavrnilo, so nam včeraj pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor. Povedali so tudi, da ima Petač pravico graditi objekte, navedene v gradbenem dovoljenju, medtem ko mora objekte, zgrajene v nasprotju z njim, porušiti.
Ker pa je Petač prenehal odstranjevati objekte, ki jih je bil dolžan odstraniti, je gradbeni inšpektor decembra lani izdal sklep, ki mu nalaga odstranitev objektov. S sklepom mu je naložil tudi ustavitev del, saj je v nasprotju z odločbo inšpektorja nadaljeval gradnjo nekaterih objektov, ki jih ne bi smel graditi. Petač oziroma njegov odvetnik Franci Matoz se je zoper oba inšpekcijska sklepa znova pritožil in veselo dela po svoje naprej.
Z globami le žugajo
Miha Petač se požvižga tudi na odločbe drugih inšpekcijskih služb. Kmetijska, denimo, mu je že oktobra lani naložila, da mora s kmetijskih površin odstraniti kupe koruzne silaže, ki tam čakajo na zagon bioplinarne. Svojo odločitev so kmetijski inšpektorji utemeljili z dejstvom, da Petač s skladiščenjem koruzne silaže na poljih nenamensko uporablja kmetijska zemljišča. Petač se je na odločbo seveda pritožil, a je kmetijsko ministrstvo kot drugostopenjski pritožbeni organ za odločitev o pritožbi potrebovalo skoraj pol leta. Šele 19. marca je namreč Petačevo pritožbo zavrnilo, in ker ta koruzne silaže še vedno ni odstranil s polj, mu grozi pičlih 500 evrov kazni. Minuli petek je potekel tudi rok, do katerega bi moral Petač iz silosa ob bioplinarni odstraniti vso odpadno koruzno silažo in jo neškodljivo uničiti. Inšpekcija za okolje naj bi v prihodnjih dneh opravila nadzor bioplinarne in bo Petača, če koruzne silaže ni odstranil (do včeraj tega ni storil!), oglobila za 10.000 evrov.