Zgodilo se je namreč, da so imeli pri tolmačenju postopka prav tako tisti, ki so stopili v bran Darsu, kot oni drugi na strani varuhov kulturne dediščine. Ob bojazni, da bo zaradi določenih nedorečenosti do podobnih primerov v prihodnje še prihajalo, je poslanka državnega zbora Tamara Vonta pred dnevi ministru za kmetijstvo in okolje podala pobudo za čimprejšnjo smiselno spremembo zakonodaje.
Zaradi v javnosti pogosto izraženega mnenja, da so v primeru porušenega Čateškega dvora, objekta iz 17. stoletja z zanimivim vhodnim portalom s pridihom starega Rima in dobro ohranjenim rezljanim zgodnjebaročnim lesenim stropom, na izpitu iz varstva kulturne dediščine padli tako predstavniki kulture kot tisti, ki predstavljajo zakonodajno in izvršno oblast, vključno z lokalno samoupravo, smo se pozanimali, kako kaže objektoma v starem mestnem jedru Brežic, ki kot napol ruševini že dolgo kažeta zelo klavrno podobo in strašita turiste, ki jih zlasti v poletni sezoni v mestu ne manjka.
Zapuščeni objekti strašijo
V mislih imamo staro trgovsko šolo ob slikovitem vodovodnem stolpu, ki so ji tedanji lastniki ob gradnji leta 1912 najprej namenili status nemške šole (v Brežicah je tedaj prebivala številčno zelo močna nemška skupnost) in jo je pred časom z namenom, da na istem mestu zgradi hotel, kupil brežiški podjetnik Marjan Volovec, ter dalj časa propadajočo vilo Livada nasproti prosvetnega doma. Volovec je moral pred skoraj tremi leti začeta rušitvena dela zaradi nasprotovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ustaviti, vse odtlej pa objekt "straši" nepoučene tuje turiste, ki dostikrat pomislijo, da gre za ostanek vojne izpred 20 let. Kot smo izvedeli, ima investitor danes v rokah veljavno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, torej lahko nadaljuje rušenje.
Vilo Livada bodo obnovili
Bolj ali manj je znana tudi nadaljnja usoda vile Livada, o zgodovini katere, kot kaže, zanesljivih podatkov o letu njene gradnje ne premorejo niti na kulturnovarstvenem zavodu. Ti njeno gradnjo umeščajo v zgodnja leta 20. stoletja, etnologinja Posavskega muzeja in vneta raziskovalka brežiške preteklosoti Ivanka Počkar pa razpolaga s podatki, da sta v vili že leta 1896 prebivali družini sedlarja Černetiča in čevljarja Veršca.
Brežiški občinski svetniki so pred časom podprli vsebino ureditvenega načrta, ki sedanjemu lastniku, podjetju Cordis iz Brežic, dovoljuje porušitev objektov ob vili, samo nekdanjo lepotico pa prenoviti in preurediti. "Prihodnja namembnost vile bo definirana v ustrezni projektni dokumentaciji, ki je na ZVKDS še nismo prejeli. Zaradi investitorjevih prioritet trenutno potekajo usklajevanja glede vprašanja ureditve situacije na njenem dvorišču in sosednjih parcelah, ki jih investitor v skladu z ureditvenim načrtom mestnega jedra namerava pozidati z enonadstropnimi stanovanjskimi stavbami. Na ZVKDS bomo zaradi statusa vile budno spremljali vse posege tako na vili kot v njeni neposredni okolici," so nam odgovorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
