Izpostavil je tri primere - zemljišča na Krimu, na območju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje ter ob novem naselju Rastuka na Igu - o katerih meni, da je pravna država popolnoma zatajila. Dva primera sta trenutno še na sodišču, v primeru Krima pa po izgubljeni tožbi na okrožnem in višjem sodišču zdaj pravico iščejo še na ustavnem sodišču.

"Leta 2004 sem izvedel, da je občina lastnica nekaterih zemljišč na Krimu, kjer stojijo objekti ministrstva za obrambo (Mors) in antenski stolp. To pa sem izvedel, ko me je poklical predstavnik ministrstva za notranje zadeve in me prosil za služnostno pravico za obnovo antenskega stolpa na Krimu. Služnostno pravico smo jim kasneje podpisali, kar pomeni, da je vlada priznala, da so zemljišča naša," je začel Cimperman, preden je pojasnil ozadje celotne zgodbe.

Po njegovih besedah občina nikoli ni imela apetitov po zemljiščih na Krimu, temveč je želela le, da v njihovi lasti ostane dom, ki so ga gradili Ižanci in je zanje pomemben za razvoj turizma. Mors, ki je dom že od leta 1992 oddajal v najem Planinskemu društvu Podpeč-Preserje, se s tem ni strinjal. Ko je občina Ig krimska zemljišča vpisala v zemljiško knjigo in je od planinskega društva zahtevala, da se izseli, se je odzval tudi Mors in leta 2007 na sodišče vložil tožbo o lastništvu.

"Čeprav so na Morsu ves čas zatrjevali, da imajo pogodbo iz leta 1977, s katero naj bi tedanja občina Vič - Rudnik prenesla zemljišča na Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), se je kasneje izkazalo, da to ni res. Tega dokumenta ni niti v arhivih Mors niti v arhivih ljubljanske občine ali občine Ig. Obstaja namreč le nekakšen referat in tako imenovano "rješenje", ki ga je lahko tedaj podpisal kateri koli uslužbenec JLA. Dokument, ki bi ga podpisal pooblaščenec z nasprotne strani, torej tedanje občine Vič - Rudnik, pa ne obstaja," je pojasnil Cimperman in poudaril, da sta žal okrožno sodišče v Ljubljani in kasneje tudi višje sodišče na podlagi teh dveh "dokumentov" razsodili v prid Morsu.

Podobno kot za zemljišča na Krimu je Cimperman tudi za parcele na območju Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu šele z zamudo ugotovil, da je del njih še vedno pisan na občino Ig.

"Ugotovili smo, da sta tedanji minister za obrambo Jelko Kacin in tedanji predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Vidmar šele decembra 1994 podpisala menjalno pogodbo, s čimer sta parcele na območju Iga zamenjala za zemljišča na območju nekdanjih kasarn na Metelkovi in Kodeljevem. To pomeni, da takrat nista imela več pooblastil, saj je bil že pred tem sprejet zakon o ustanovitvi občin, izvedene pa so bile tudi prve lokalne volitve," je opozoril Cimperman in dodal, da je bila občina s tem oškodovana za 5,4 milijona evrov, zato so vložili tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe.

Tožbo proti državi pa so na občini Ig vložili tudi zaradi dveh parcel ob novem naselju Rastuka na Igu. Ti sta bili po njegovih navedbah že leta 1986 v prostorskem redu opredeljeni kot gradbeni parceli za gradnjo stanovanjskih objektov. "Gre za 110.000 kvadratnih metrov površin, ki so danes vredne 11 milijonov evrov. Že pred leti smo po zakonu o javnih skladih zahtevali, da država obe parceli prenese na občino, a se to do zdaj ni zgodilo," je razlog za tožbo, s katero uveljavljajo lastninsko pravico, pojasnil ižanski župan.

Po drugi strani državno pravobranilstvo vztraja, da sta omenjeni parceli v javnem interesu, saj naj bi se na njih gradilo nove zapore. Zanimivo pa je, poudarja Cimperman, da je država eno izmed njih leta 2009 uvrstila v odlok o načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, v katerem je izrazila interes za njeno prodajo. Cimperman zato sumi, da skuša Mors parcelo prodati pod ceno, s čimer bi nekdo mastno zaslužil.