Kulturna dediščina pred parkirnimi prostori
Kot smo že pisali, se je nadškofija na junija lani izdano gradbeno dovoljenje pritožila, ker mestna občina Ljubljana ni pridobila njenega soglasja za izvedbo zaščite gradbene jame (sidriranje s prednapetimi geotehničnimi sidri) pod stavbo semenišča. Ker je iz izjave Boštjana Prevca, tiskovnega predstavnika Nadškofije Ljubljana, mogoče sklepati, da na gradnjo garažne hiše pod tržnico ne bodo pristali pod nobenim pogojem, saj naj bi "zaščito in varnost kulturne dediščine" postavljali pred interes parkirnih prostorov, bi lahko občina projekt izpeljala zgolj s spremembo projekta na način, da za gradnjo ne bi potrebovali soglasja nadškofije.
V arhitekturnem biroju Kombinat, kjer so izdelali projektno dokumentacijo, so nam povedali, da je načinov varovanja gradbene jame več in da je mogoče za gradnjo garažne hiše pod tržnico izbrati tudi rešitev, ki ne bi segla pod semenišče, tako soglasja nadškofije ne bi potrebovali. "Za zdaj odločitve o drugačni rešitvi na mestni občini še niso sprejeli, ocenjujem, da bi za spremembo projektne dokumentacije potrebovali dva do tri mesece," pojasnjuje arhitekt Matej Höfler.
Sporna rešitev bi varovala bližnje objekte
Ob tem je nekoliko paradoksalno, da naj bi prav za nadškofijo sporno sidriranje predstavljalo najboljšo rešitev tudi za zaščito semenišča in bližnjih stavb med gradnjo, o čemer naj bi se pred približno enim letom pogovarjali predstavniki nadškofije in občine.
Prav na ta sestanek so se v odgovoru na pritožbo nadškofije sklicevali pristojni na občini, ki so tudi poudarjali, da bo šele zasebni partner pri projektu izbral dokončno tehnično rešitev za gradnjo garažne hiše: "Če se bodo v postopku izbire izvajalca gradnje kot optimalne izkazale tehnološke rešitve, kot jih je predvidel statik, bomo pred začetkom del pridobili vsa potrebna dovoljenja in soglasja." Ker pa bi morala občina po zakonu vsa potrebna dovoljenja in soglasja predložiti pred in ne šele po izdaji gradbenega dovoljenja, ministrstvo tega stališča ni upoštevalo in je ugodilo pritožbi nadškofije.
Ob tem je treba poudariti, da zamude, povezane z razveljavitvijo gradbenega dovoljenja, v tem trenutku niso niti tako pomembne, saj mora občina pred začetkom gradnje skleniti pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu z zasebnim partnerjem, ki naj bi projekt financiral. Na občinski razpis se je sredi februarja javil zgolj Gradis G, ki bi gradil v partnerstvu s Kranjsko investicijsko družbo.
