Tako je tudi sedaj v pravoslavnem pastoralno-kulturnem središču, čeprav je navzven videti že popolnoma končano, potrebno še nekaj zaključnih gradbenih del. Zgornje nadstropje in spodnja klet sta še nedokončana, medtem ko je osrednje prostore v pritličju potrebno še opremiti z ustreznim pohištvom. Bošković pa ostaja pri napovedovanju datuma slavnostnega odprtja previden. "Ko smo leta 2008 začeli z gradnjo, smo nerealno napovedovali odprtje že po letu in pol. Verjetno bi nam tudi uspelo, če ne bi vmes nastopila gospodarska kriza, ki so jo še posebej občutili naši verniki, saj jih je veliko delalo v podjetjih, ki so propadla." Prav zaradi gospodarskih razmer Bošković datuma slavnostnega odprtja ne napoveduje več.
V središču že verouk in folklorni plesi
Ne glede na sam datum slavnostnega odprtja pa so osrednji prostori središča praktično že končani in jih tudi že uporabljajo. "Za zdaj v teh prostorih poteka verouk, poučevanje srbskega jezika in srbske zgodovine. Potem imajo v tej hiši svoje dejavnosti razna mladinska društva, tu so tudi tečaji folklornega plesa. Skratka, počasi se prebuja življenje v tej hiši." Seveda pa ob dokončanju središča načrtujejo precej več aktivnosti. "Želimo si, da bi se v hiši, ko bo končana, vsak dan nekaj dogajalo, saj če je zaprta, nima smisla, da smo jo sploh gradili," pove Bošković.
V osrednji avli v pritličju načrtujejo organiziranje razstav, odpreti nameravajo tudi trgovinico z različnimi verskimi predmeti ter spominki. "Tako da bodo ljudje, ko se bodo odpravili na obisk k svojcem, lahko prinesli kakšno manjše darilo, ki ne bo, tako kot je to po navadi, buteljka vina," v šali pove Bošković.
V kletnih prostorih središča je velika dvorana za 250 ljudi, ki jo bodo uporabljali za kulturne prireditve, predavanja in seminarje. Spodnja klet bo namenjena predvsem mladim in njihovim društvom za različne aktivnosti. Zgornji prostori bodo, ko bodo končani, namenjeni protokolarnim zadevam ob obisku najvišjih cerkvenih predstavnikov.
Posnemanje katakomb
Navzven središče ne kaže svoje dejanske prostornosti, saj sta kar dve etaži štirinadstropne stavbe pod zemljo. "To nekako tudi sovpada s tem, da so prve krščanske skupnosti prihajale iz katakomb, kjer so se skrivali," razlaga Bošković. Ker so pripadniki teh skupnosti katakombe okraševali tudi z verskimi poslikavami, so temu sledili tudi pri urejanju središča, tako so notranje stene okrašene s posnetki znanih fresk iz cerkva v Srbiji. V osrednjem prostoru je tako kopija freske s portretom svetega Save iz samostana Mileševa, kjer je bil eden najpomembnejših svetnikov srbske pravoslavne cerkve tudi pokopan.
"Želeli smo koščke iz srbskih samostanov prenesti k nam in s tem doseči tudi to, da prenesemo neki košček iz drugega časa v naš čas," pojasnjuje Bošković in pred fresko svetega Save doda, "tu vidimo obraz učitelja, ki ni strog, temveč blag, očetovski in kot tak, čeprav je slika nastala pred stoletji, popolnoma sodi tudi v naš čas". Znanju in poučevanju bo namenjena tudi knjižnica, ki pa ne bo skoncentrirana zgolj v eni sobi, temveč bodo knjižne police razpršene po celotnem središču, tako da bo vsakomur knjiga, ne glede na to, v kateri sobi je, vselej pri roki.
Mladi so bolj verni in iskreni
Poslikava notranjosti s freskami je pomembna tudi, zato da obiskovalce, predvsem mlade, spomnijo, da to ni diskoteka, v šali pove Bošković, ki hkrati izpostavlja svojo naklonjenost mladim: "So precej bolj verni, bolj iskreni in tudi bolj razgledani."
Sicer pa je po sedaj že razmeroma starih podatkih iz popisa prebivalstva leta 2002 v Sloveniji okoli 46.000 pravoslavcev. Vendar Bošković ocenjuje, da je ta številka skozi leta postala nekoliko višja. "Številka sama ni tako pomembna, kot nam je pomembna sama kakovost skupnosti. Cerkev se namreč ne opira na množičnost, temveč na svetost." Tako Bošković ocenjuje tudi, da je mimo tudi obdobje, ko so se ljudje zbirali pri cerkvi na podlagi nacionalne pripadnosti in ne na podlagi vere same, kar se je dogajalo ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
