O zahtevi za vpogled v prijavo Gradisa G bo zdaj odločil informacijski pooblaščenec, v nadaljevanju pa navajamo razloge, zakaj bi po našem mnenju moral postopek izbire zasebnega partnerja pri projektu gradnje garažne hiše pod tržnico teči čim bolj transparentno. Razpisna dokumentacija je razen pojasnila, da mora zasebni partner v celoti dokončati javni in zasebni del projekta ter da občina v projekt vlaga nepremičnine, precej nedorečena. V tem trenutku tako sploh ni jasno, kako si bosta partnerja razdelila parkirne prostore v garažni hiši, saj je v razpisni dokumentaciji navedeno zgolj, da bo občina ponudbe presojala po ponujenem številu parkirnih prostorov nad minimalno dogovorjenim številom parkirnih prostorov v javni lasti, pri čemer bo to minimalno število s ponudniki uskladila v fazi konkurenčnega dialoga. Prave konkurence pa ne bo, saj se je na razpis prijavil samo en ponudnik.

Ker ni drugega ponudnika, ki bi se potegoval za posel, tudi ni nikogar, ki bi lahko bdel nad zakonitostjo razpisa in morebitnega končnega izbora Gradisa G. Ta bo tako z občino lahko izpogajal zanj veliko bolj ugodne pogoje javno-zasebnega partnerstva, pri čemer pri vsaj dveh projektih občina ni imela najboljših izkušenj s to družbo. Zagotovo to v prvi vrsti velja za projekt športnega parka Stožice, ki bi ga morala Gradis G in Energoplan po zagotovilih ob sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu zgraditi skoraj v celoti na lastne stroške, a se je na koncu izkazalo, da bo morala občina zaradi dodatnih del in podražitev doplačati še okoli 50 milijonov evrov. Na račun slabo pripravljenega projekta je Gradis G dobro zaslužil tudi pri gradnji garažne hiše pod Kongresnim trgom z ureditvijo okolice, za kar bi moral po pogodbi prejeti 17,7 milijona evrov, po devetih aneksih pa je cena narasla na 22,1 milijona evrov, pri čemer je družba še dodaten milijon evrov zaslužila z gradnjo garažne hiše povezanimi posli.

Do razpisa za javno-zasebno partnerstvo pri gradnji garažne hiše pod tržnico so kritični predvsem v SDS, kjer nasprotujejo že samemu projektu, kaj šele skrivalnicam občine. "Nesprejemljivo je, da prijave Gradisa G ne želijo pokazati, saj gre vendarle za javni razpis za projekt, v katerega bodo vložena javna sredstva. Skrivanje dokumentacije vedno sproža sume, da nekaj ni v redu in da so za tem določeni interesi. Takšne vpoglede bi zato mestnim svetnikom in novinarjem morali dovoliti, in tudi če so v dokumentaciji deli, označeni s poslovno skrivnostjo, bi lahko te preprosto izločili. Gotovo bo zato tudi naša svetniška skupina zahtevala vpogled v prijavo Gradisa G," napoveduje vodja svetniške skupine SDS Dragutin Mate.

Da bi vsaj mestnim svetnikom morala občina poročati o poteku projekta, meni tudi vodja svetniške skupine SD Metka Tekavčič: "Vsak, ki ima dober namen, bo stvari raje počel transparentno. Če so nameni dobri, potem nimamo česa skrivati. Tudi v tem primeru bi transparentnost prijavljenemu podjetju prej koristila kot škodila." Na vprašanje, ali bodo zato tudi oni zahtevali vpogled v dokumentacijo, je Tekavčičeva dvoumno odgovorila, da zagotovo ne bodo nemi.

Na občini so zahtevo za vpogled v prijavo Gradisa G zavrnili, sklicujoč se za zakon o javnem naročanju, ki določa, da postane vsebina celotne dokumentacije o oddanem javnem naročilu javna šele po njegovi oddaji. Na občini menijo, da je uporaba določb zakona o javnem naročanju v tem primeru smiselna, ker so za sklenitev javno-zasebnega partnerstva izbrali javno-naročniški model, da bodo smiselno uporabljali omenjeni zakon, pa naj bi zapisali tudi v razpisni dokumentaciji.