Kot je po sredini seji vlade sporočil urad vlade za komuniciranje, sedanja vlada ocenjuje, da je prejšnja vlada sklep o imenovanju Ribičiča in Wedam-Lukićeve v beneško komisijo sprejela v času, ko po veljavnem pravnem redu ni imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle.
V konkretnem primeru imenovanja po oceni vlade ne gre za tekoči posel, saj ne gre za običajno imenovanje, temveč za imenovanje najvišjega razreda, hkrati pa imenovanje v konkretnem primeru ni bilo prav v ničemer "nujno potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države" oziroma sploh kakršna koli škoda za državo.
Zaradi navedenega vlada, ki je bila zavezana opravljati zgolj tekoče posle, za svojo odločitev v konkretnem primeru ni imela pravne pristojnosti. Odločitev, za katero vlada nima pristojnosti v pravnem redu, je pravno nična in ne more imeti pravnih učinkov, so še sporočili po seji vlade.
Ob tem v vladi opozarjajo, da je o imenovanju prejšnja vlada odločila 17. januarja letos, torej le nekaj dni pred izvolitvijo novega predsednika vlade in nove vlade, pri čemer je znano, da bo naslednje zasedanje beneške komisije 16. marca, ter da do takrat ni predvidena prav nobena aktivnost slovenskega člana komisije.
Ribičič je v svojem imenu in imenu Wedam-Lukićeve včeraj poudaril, da ju je vlada za člana beneške komisije imenovala na predlog zunanjega in pravosodnega ministra, beneška komisija pa je neodvisno strokovno telo, ki ga sestavljajo ustavnopravni strokovnjaki (po eden iz vsake države članice), med katerimi je več profesorjev prava in nekdanjih ustavnih sodnikov, ki v njej ne zastopajo niti interesov države niti institucije, iz katere prihajajo, temveč delujejo kot neodvisni strokovnjaki.
"Kot redna profesorja na pravni fakulteti in nekdanja ustavna sodnika sva ocenila, da izpolnjujeva strokovne kriterije za članstvo v komisiji in sva imenovanje sprejela. Najino imenovanje je bilo že pred časom registrirano na spletnih straneh beneške komisije in v posebnem sporočilu članom komisije. Beneška komisija naju obravnava kot polnopravna člana in prejela sva tudi že vabilo in gradivo za zasedanje komisije... Glede na to, da po pravilih beneške komisije o razrešitvi članov brez njihovega soglasja odloča komisija, bova počakala na njeno odločitev," je še poudaril Ribičič.
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki. Kot še navajajo na spletni strani SE, je njen cilj ohraniti tri najpomembnejša načela evropske ustavne dediščine - demokracijo, človekove pravice in vladavino prava.
