Diplomirani agronom je sprva želel uspeti v vinogradništvu, a ker v tem "poslu" ni dobil službe, ga je naključje zaneslo v vrtnarstvo. Nagradi za Pepin vrt leta 2009 sta ga povzdignili med prepoznavnejše oblikovalce vrtov. Do sem so ga pripeljale vztrajnost in ambicije, pove njegova partnerica Tanja Godnič.

"S Tanjo že 12 let obiskujeva te razstave in tako sem si tudi sam želel postati del tega razstavišča," je skromen. A ni postal le del razstavišča, uspelo mu je celo zamajati temelje angleške filozofije, da morajo biti rastline na razstavi popolne in brez vsakršne napake. "Pri teh zgodbah ne govorimo več samo o vrtnarstvu, ampak tudi o vsebinskem ozadju, o sporočilu, izobraževanju... Pepin kraški vrt je predstavljal tradicijo navadnih podeželskih ljudi, ki niso poznali velikih umetniških tokov in so delali tako, kakor so čutili. So pa na skromnem kraškem svetu že pred stoletji živeli trajnostno, lovili deževnico, kar v zahodni Evropi postaja moderno šele zdaj," pripoveduje Benedejčič.

Rastline za razstavo iščejo po vsej Evropi

Tokrat v središče Londona, na posestvo kraljevega doma za ostarele, odhaja z zgodbo o kraških pastircih. Na 20 kvadratnih metrih bo predstavil kraško kulturno krajino, zgodbo, kako je človek skozi zgodovino urejal travnike. "Vse skupaj sem zasnoval tako, kot bil bil sam pastirček. Nekoč so pastirčki med pašo iz kamenja zidali hiške, ki bodo tudi osrednji element vrta. Od rastlin bomo predstavili samonikle kraške rastline, cvetoč travnik s trajnicami, gromovnicami in drevesi," našteva. Za razstavo se pripravlja že od avgusta, ko je dobil povabilo, in čeprav bi se nekomu zdelo, da nabrati nekaj kraških rastlin ni posebno težko, se je izkazalo, da je to največji zalogaj. Te so zaščitene in jih zato ne gre nabirati v naravi, zagovorniku trajnostnega razvoja to niti ne pritiče. Gojijo jih le redki, zato jih Benedejčič zdaj zbira po vsej Evropi. "Nekaj jih za nas gojijo v Italiji, nekaj v Ljubljani. Nekaj povsem specifičnih bomo dobili iz Nemčije in Avstrije. Teh rastlin pri nas ni mogoče dobiti," pravi, medtem ko v tujini že ugotavljajo, da je ohranjanje biotske pestrosti pomembno. S tem se začenja spogledovati tudi Benedejčič. "Divje rastline so osnova za nadaljnjo selekcijo in bodo vse dražje. Velike korporacije, ki se ukvarjajo s tem genskim materialom, bodo kmalu obvladovale celoten svet in lahko boste dobili samo gensko spremenjene rastline, avtohtonih pa ne," pripoveduje.

"Kras je fama, ki privablja, ampak mi smo malce leseni"

Za zdaj so njegove misli in misli Godničeve, ki mu pri "odpravi" izdatno pomaga, uprte v London in v to, da bodo rastline cvetele ob pravem času. Njune želje in napori pa ostajajo povezani z domačim Krasom. Snujeta park, v katerem bi obnovili pastirske hiške, očistili kraške travnike in gmajne, ohranjali biodiverziteto in ki bi ga odprli javnosti. "Kras je fama, ki privablja, ampak mi smo malce leseni in se zgodi, da so turisti, ki pridejo, velikokrat razočarani. Manjka nam turistična infrastruktura. Ponudba sicer je, veliko je vinarjev, čebelarjev, kmetov, ni pa gonilne sile, blagovne znamke, krovne organizacije, ki bi to vodila. Posamezniki so prepuščeni samim sebi… Potrebujemo infrastrukturo, ki bi tudi domačinom dvignila raven življenja," razmišljata v Škrbini, kjer sta si ustvarila dom.