Družina se je tako zaradi pičlih 124 evrov znašla na robu socialne stiske, saj dobre tri tedne pred prisilno izselitvijo še ne vedo, kam se bodo lahko zatekli. "Na centru za socialno delo nimajo stanovanj, občina ima bivalne enote, vendar nas je pet. Ponudili so mi tudi možnost, da bi žena šla z otrokoma v materinski dom. Jaz pa naj se očitno ločim od otrok," je dejal Vaskrsić in dodal, da se sicer lahko prijavijo na razpis za neprofitna stanovanja, ki ga bo občina objavila do 15. marca.

A tudi to je slaba tolažba, saj se morajo dan za tem že izseliti. "Nikoli nismo od nikogar nič zahtevali. Zdaj pa moramo," je obupano dodala Zoranova mati Nevenka Vaskrsić.

Niti sanjalo se jim ni, da jim prodajajo hišo

Vse skupaj se je začelo sredi leta 2010, ko je Vaskrsić imel odprto izvršbo na hišo zaradi zapadlih obveznosti kredita za avto. "Julija tega leta je sodni cenilec hišo ocenil na 140.000 evrov. Na to so mi dali plombo in ko sem avgusta dolg poravnal, se je izvršba ustavila," je pojasnil Vaskrsić in nadaljeval, da se je k tej isti zadevi nato priključilo še podjetje Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. Če bi vedel za to, bi poravnal tudi ta dolg, zatrjuje Vaskrsić, ki ni vedel niti za javno dražbo lastne hiše. Ta se je v roku enega meseca odvila dvakrat, prvič v začetku oktobra leta 2010, drugič pa 18. novembra, ko jo je za polovično ceno, 70.000 evrov, odkupil Trboveljčan M. L.

"Za prodajo hiše sem izvedel, ko je žena podpisala sklep o domiku (sklep, da je kupec novi lastnik, op. a.) nepremičnine," je pojasnil Vaskrsić, ki je šel še isti dan poravnat omenjeni dolg, s čimer se je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo od izterjave. "Šest dni po dražbi, na kateri je sodnica prodala hišo, sem potrdilo o poravnavi dolga nesel tudi na litijsko sodišče, kjer so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena," se spominja Vaskrsić. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, ne pa tudi nadaljnje prodaje hiše novemu lastniku. Kupca, ki bo 16. marca ob 9. uri zjutraj skupaj z izvršiteljem prišel prisilno izselit petčlansko družino v Praproščah, je Vaskrsić sicer klical takoj po dražbi in ga prosil, naj se umakne od prodaje. Ponudil je celo kritje vseh nastalih stroškov, vendar Trboveljčan za njegove prošnje ni imel posluha. Še več, M. L. je za 70.000 evrov uradno kupil 78 kvadratnih metrov stanovanjske površine, čeprav so Vaskrsićevi od nakupa hiše leta 1998 sami uredili še celotno zgornje nadstropje hiše in dozidali pisarno.

Sodišče: Šlo je za izterjavo 66.300 evrov

Za pojasnilo o nenavadni praksi prodaje hiše za nekaj več kot sto evrov dolga smo se obrnili tudi na litijsko okrajno sodišče. Povedali so, da so hišo prodali zaradi izterjave 66.300 evrov, in ne zaradi zneska, ki ga navaja Vaskrsić. Prav tako so zatrdili, da je bil Vaskrsić ves čas seznanjen s potekom izvršbe. Na vprašanje, zakaj niso ustavili izvršbe, ko je Vaskrsić poravnal dolg, pa so na sodišču odgovorili, da je "upnik podal predlog za umik izvršbe šele po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine kupcu, zato umika ni bilo mogoče šteti kot razlog za razveljavitev domika".

Takšno ukrepanje sodišča ne more in ne sme biti običajna praksa, pa poudarja Vaskrsićeva odvetnica Neža Dular. "Naša stranka je imela v hiši televizijo, pralni stroj, računalnik in podobne predmete, kar so vse rubljive premičnine in zagotovo zadoščajo za poplačilo njegovega dolga. Hkrati je imel sredstva na računu in redne mesečne prilive iz naslova plače," je poudarila Dularjeva, ki na laž postavlja tudi pojasnilo sodišča, da naj bi Vaskrsićev dolg v resnici znašal 66.301,4 evra. Da to ne drži, je razvidno iz zapisnika o drugi javni dražbi, kjer je zapisano, da je bila dražba opravljena izključno zaradi izterjave 124 evrov. "Poudariti velja tudi, da banka kot upnik sploh ni predlagala izvršbe, niti ni želela prisilno izterjati svojega dolga, saj so bili vsi obroki redno poravnani," je dodala Dularjeva.

Reši jih lahko samo pravočasna odločitev ustavnega sodišča

Da je ravnanje sodišča nenavadno in celo nezakonito ter neustavno, ocenjuje tudi odvetnik Marko Bošnjak, ki je za Vaskrsića vložil pritožbo na ustavno sodišče. Primer je zdaj tam v obravnavi zadnjih nekaj mesecev, a Vaskrsićevim zmanjkuje časa za čakanje. Ustavna pritožba namreč ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da bo po vsej verjetnosti dejansko prišlo do deložacije družine Vaskrsič. "Na ustavno sodišče smo sicer podali urgenco in poskušali na vse načine opozoriti na kršitev človekovih pravic, ki jih je po našem mnenju sodišče zagrešilo ob vodenju postopka, vendar odločitve ustavnega sodišča še ni," je dejala Dularjeva. Za Vaskrsićeve se tako nezadržno bliža dan, ko bodo zaradi 124 evrov dolga morali z dvema šoloobveznima otrokoma zapustiti lastno hišo. V primeru, da bo prišlo do deložacije in kasneje do ugodne rešitve ustavne pritožbe, pa bodo imeli možnost zahtevati odškodnino od države.