Fabula: v središču angažirana literatura

Festival Literature sveta – Fabula 2012 so včeraj predstavili direktor raziskav in razvoja na Dnevniku Aleksander Bratina, načelnik za kulturo MOL dr. Uroš Grilc, programska vodja festivala Janina Kos in soorganizatorka Jelka Ciglenečki. Festival Fabula se bo začel prihodnji ponedeljek s podelitvijo nagrade Dnevnikova fabula za najboljšo slovensko zbirko kratke proze, izdano v preteklih dveh letih, in bo v slabih dveh tednih postregel z več kot 30 brezplačnimi dogodki. (Foto: Bojan Velikonja)

Ta se bo začel s podelitvijo Dnevnikove fabule, nagrade za najboljšo slovensko zbirko kratke proze, izdano v preteklih dveh letih, ki jo bo naša medijska družba podelila v ponedeljek, 27. februarja. Od takrat pa vse do 10. marca se bo nato zvrstilo več kot 30 brezplačnih dogodkov, ki jih je organizator festivala, Študentska založba, pripravil z različnimi partnerji. Osrednji del festivala bodo, kot že nekaj let, praviloma izjemno dobro obiskani literarni večeri v Klubu Cankarjevega doma, na katerih se bodo predstavila zveneča imena svetovne in tudi slovenske literature.

Peresa z vsega sveta

Na čelu pisateljske kolone, ki nas bo obiskala v prihodnjih tednih, vsekakor stopa znani Britanec Hanif Kureishi, avtor, ki ga je v svetovno literarno orbito izstrelil že njegov prvenec Buda iz predmestja, pozneje pa sta med drugimi sledila še Intimnost (po katerem je bil posnet istoimenski film Patrica Chereauja) in Črni album, njegovim delom v slovenščini pa bodo sedaj dodali še kratkoprozno zbirko Polnoč ves dan. Obiske gostov festivala bodo namreč, kot je že v navadi, pospremili tudi novi prevodi njihovih knjig, ki bodo tokrat izšli znotraj projekta Knjiga za vsakogar in bodo na prodaj po ugodni ceni pet evrov.

Amitav Ghosh, doktor socialne antropologije, novinar in "največje ime sodobne indijske literature", kot ga je predstavila programska vodja festivala Fabula Janina Kos, je prepoznaven po svoji senzibilnosti za vprašanja imigrantov, diaspore in kolonializma. Ob njegovem obisku bodo izšli Obrisi senc, roman o sanjskih, idealnih mestih, kot je London v imaginaciji indijskega dečka, in neizogibnem rušenju misitifikacij ob srečanju z realnostjo. Leeno Krohn, finsko avtorico z opusom, ki obsega več kot trideset knjig, bomo v slovenščini spoznali prvič. Izšel bo njen roman Slepo okno, v katerem se, tako kot v svojem celotnem opusu, ukvarja z različnimi vrstami umetne inteligence in morebitno prihodnostjo družbe. Rusa Mihaila Šiškina, četrtega izmed uglednih gostov, pa označujejo za "neomodernista" in enega najboljših ruskih stilistov; pod naslovom Učna ura kaligrafije bodo izšla tri njegova kratkoprozna besedila, med katerimi še posebej izstopa zgodba, v kateri Šiškin ni napisal niti besede, temveč jo je sestavil iz navedkov iz ljubezenske korespondence švicarskega levičarja in ruske revolucionarke.

Umetnost v viharnih časih

Posebno mesto med novimi izdajami, ki bodo izšle v sklopu festivala, pa zavzema Dan zmage, zbirka kratkih zgodb pod katero se podpisujejo slovenski gosti festivala, Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnović. Zbirka je nastala posebej za festival, pisci pa so pri pisanju izhajali iz enotnih in vnaprej določenih osnov: v zgodbah bodo obravnavali socialne in družbene problematike, konec zgodbe pa bo - srečen.

Angažirano tematizacijo družbene problematike so letos postavili tudi v fokus festivala. "Slovenska literatura se zelo hitro odziva na družbene spremembe," je prepričana soorganizatorka festivala Jelka Ciglenečki, skupina petih povabljenih avtorjev pa je po mnenju organizatorjev med tistimi, ki so svoje družbenokritične tendence najbolj kakovostno izpeljali. Mnenju avtorjev o aktualnostih bomo lahko prisluhnili na skupnem in tudi posameznih literarnih večerih, sicer pa bodo pod skupno streho bloka o angažirani literaturi organizirani še trije dogodki. Vinko Möderndorfer, Katja Perat in moderatorka Manca Renko bodo razpravljali o tem, kje se stika angažma "novih" in "starejših" generacij, organiziran bo pa tudi pogovor o socialističnem realizmu in angažirani literaturi med prvo in drugo svetovno vojno, ki ga bo vodila dr. Urška Perenič. Na posebnem večeru se bo predstavila mednarodna mreža ICORN, ki nudi zatočišče preganjanim pisateljem. Že dve leti znotraj ICORN deluje tudi Ljubljana, trenutno pa gosti maroška pisatelja Zineb El Rhazoui in Alija Amarja, ki se bosta s pisateljema Manalom Al Sheikhom (Irak) in Mansurjem Rajihom (Jemen) pogovarjala o trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu in vlogi umetnikov v "viharnih časih".

Festival Literature sveta - Fabula bo tudi letos obsegal obširen spremljevalni program: poleg finala tradicionalnih Proznih mnogobojev bo v njegovem okviru potekal tudi literarni natečaj za srednješolce, organiziran bo program za najmlajše ter branja po bolnišnicah, domovih za starejše in kriznih centrih.

Franz Kafka in Robert Walser: med literaturo, teorijo in filmi

Študentska založba se že nekaj let posveča celovitemu dopolnjevanju slovenskih prevodov Franza Kafke, v sklopu festivala Literature sveta - Fabula pa bo organizirala mednarodni simpozij o tem velikem avtorju. Simpozija se bodo poleg slovenskih poznavalcev udeležili tudi tuji strokovnjaki, kot so dr. Josef Čermak, najbolj dejavni poznavalec Kafke na Češkem, ki je prevedel večino pisateljevega opusa in podpisal številne biografske izdaje, dr. Roland Reu

Dnevnikova fabula že sedmič

Na uvodnem večeru festivala Literature sveta - Fabula bo razglašen že sedmi dobitnik nagrade Dnevnikova fabula, ki se podeljuje za najboljšo izvirno zbirko domače kratke proze, izdano v zadnjih dveh letih. Včeraj je strokovna žirija, ki jo sestavljajo esejistka in prevajalka dr. Seta Knop, literarna kritičarka Gaja Kos (predsednica), novinarka in kritičarka Sandra Krkoč, pesnik in publicist Vid Sagadin ter publicistka in urednica Alenka Vesenjak, razglasila štiri letošnje nominirance, ki jih predstavljamo spodaj, dobitnik pa bo izbran šele tik pred podelitvijo.

Nominiranci za nagrado Dnevnikova Fabula 2012

Dušan Šarotar: Nostalgija - Pisatelj, poet, publicist, prevajalec in scenarist Dušan Ša rotar (1968) je prvi obsežnejši literarni prispevek na tržišče poslal ob prelomu tisočletja, ko je izdal roman Potapljanje na dah, že pred tem pa je za številne revije, kot so Mladina, Ampak ali Dialogi, pisal pronicljive kritike in eseje. Mnogi ga obravnavajo kot literarnega esteta, ki veliko stavi na jezik, metaforičnost, subtilnost in emocionalnost. Naštetemu se ne izmika niti v zbirki Nostalgija, kjer se tematsko spo prijema predvsem s človekovo minljivostjo. (Franc-Franc, Murska Sobota, 2010)

Uroš Sadek: Druge zgodbe - Druge zgodbe so šele drugo delo Uroša Sadka (1973), sicer sociologa, ekonomista in anglista, ki se pre življa s pisanjem oglaševalskih be sedil. Med platnice je svoje literarne domislice prvič spel pred sedmimi leti, ko je izdal kratkoprozno knjigo Vrtiljak, občasno pa je objavljal še v revijah Literatura, Apokalipsa in Rast. V nizu resnično kratkih zgodb, zbranih v nominiranem delu, skuša z intenzivnim črpanjem iz domiš ljije in ciničnim humorjem prodreti za zaveso vsakdanjosti ter samou mevnosti. (LUD Šerpa, Ljubljana, 2011)

Miha Mazzini: Duhovi - Miha Mazzini (1961) se ne posveča le leposlovju, temveč je tudi avtor nekaj scenarijev celovečernih filmov, re žiser kratkih filmov, za povrh pa ob časno piše še računalniške priroč nike. Literarni preboj mu je uspel že s prvim romanom Drobtinice (1987), z nekaterimi kasnejšimi deli pa je uspel tudi v tujini. Zaščitni znamki njegovih del sta predirljiva kritika družbe in poznavanje človeške psihe, ki okupirata tudi zbirko Duho vi; v njej odtujenost slika skozi priz mo različnih tem, a se vselej poglobi v mračno notranjost protagonistov. (Goga, Novo mesto, 2010)

Dušan Čater: Džehenem - Dušan Čater (1968) je na pisateljsko sceno stopil še kot študent novinarstva in sociologije, ko je leta 1994 na police poslal svoj prvi roman Flash royal. Sledila so štiri romaneskna dela in dve kratkoprozni zbirki, kamor se uvršča tudi sedaj nominirana Džehenem, v kateri tematsko povezane zgodbe prikazujejo temno plat življenja tujcev v Sloveniji. Sicer pa je v Čatrovem opusu mogoče najti precej vrtanja v globino na terenu vsakdanjih zgodb, te pa povečini obdaja s sproščenim in prizemljenim humorjem. (Študentska založba, Ljubljana, 2010)