Precej manj (približno osem odstotkov) pa je bilo tokrat neodločenih pri vprašanjih, ali bo vlada izpolnila ključne točke iz koalicijske pogodbe. Večina je do teh obljub skeptična. Tako jih več kot polovica meni, da vlada ne bo uresničila napovedi o 10-odstotnem znižanju javne porabe (56 odstotkov), da ne bo povečala števila delovnih mest jih je prepričanih 55 odstotkov, še manj jih verjame, da bo kadrovala po sposobnostih in osebnem poštenju (65 odstotkov).
Po predstavitvi liste ministrov prejšnji teden je bilo slišati različne odmeve o njihovi sposobnosti za uspešno soočanje z gospodarsko in krizo in socialnimi stiskami ljudi. Med najbolj kritiziranimi sta bila "megaminister" (promet, zemljišča in energetika) Zvonko Černač in zunanji minister "po sili" Karl Erjavec. Tem kritikam na račun nesposobnosti nekaterih ministrov potrjuje tudi tokratni Vox populi. Na lestvici sposobnosti ministrov, kot jo ocenjuje javno mnenje, je Erjavec prepričljivo na dnu, Černač pa predzadnji. Prvi, ki očitno plačuje davek na "slavno" politično preteklost, je dobil povprečno oceno 2,58 (vprašani so ministre ocenjevali od 1 do 5), Černač pa 2,86. Erjavca je kar 45 odstotkov vprašanih ocenilo za nesposobnega oziroma povsem nesposobnega. Z 29,5 odstotka mu sledi minister za delo in socialne zadeve Andrej Vizjak, za njim pa se je pri oceni "nesposoben" uvrstil notranji minister Vinko Gorenak (27,8 odstotka).
Največ zaupanja ljudi je s povprečno oceno 3,56 požel novi minister za finance Janez Šušteršič, sledita pa ministra iz ljudske stranke Radovan Žerjav in Franc Bogovič. Edina ministrica v vladi Ljudmila Novak je zasedla sedmo mesto (3,06). Pri predsednici NSi je zanimivo tudi to, da jo 14 odstotkov ocenjuje kot popolnoma nesposobno, enak odstotke pa jih meni, da je zelo sposobna. Mesto pred njo se je uvrstil javnosti popolnoma neznani minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič iz Virantove Državljanske liste.
Čeprav je bilo na političnem odru precej burno, na lestvici parlamentarnih strank ta mesec v primerjavi s prejšnjim ni večjih nihanj. Če bi bile volitve včeraj, bi v primerjavi z januarjem na prvem mestu z nekaj več prednosti pred drugimi ostala SDS. Njena prednost pred drugouvrščeno Pozitivno Slovenijo je tokrat 2,6 odstotne točke, oziroma 3,5, če upoštevamo samo opredeljene volivce. Popularnost nekoliko presenetljivo raste tudi socialnim demokratom, ki se bližajo 20 odstotkom. Vzpon je presenetljiv, ker SD po volitvah ni počela nič takega, kar bi ugajalo v levo nagnjenim volilcem. Prej nasprotno, pričakovanemu sodelovanju z Jankovićevo PS v opoziciji ni bila najbolj naklonjena. Bolj natančno povedano, temu očitno ni naklonjen njen predsednik Borut Pahor.
Pahor je očitno nasploh medijski fenomen. Še pred nekaj meseci ga je javno mnenje skoraj vrglo z lestvice popularnih in njegovo vlado predvsem zaradi njegovih potez in javnega nastopanja v rekordnih odstotkih proglašalo za "luzersko vlado" (avgusta lani pred padcem je kar 87 odstotkov vprašanih Pahorjevo vlado ocenjevalo kot neuspešno). Decembra je bil Pahor na lestvici popularnih deseti, januarja pa že drugi. To drugo mesto je zadržal tudi ta mesec. Pred njim je samo še predsednik republike Danilo Türk.
Za povečavo kliknite na grafiko:
Ena od razlag za ta dvig SD iz pepela občutnega volilnega poraza pravi, da se razočarani volivci vračajo nazaj. Če pogledamo, komu popularnost pada, potem so to DeSUS, PS in DLGV. Slednja je velikanski padec doživela takoj po vstopu v desno vladno koalicijo - sredi decembra je imela 10,6 odstotka, januarja pa katastrofalnih 1,4. Stanje se je februarja še malenkostno poslabšalo. Podobno velja za DeSUS, ki je s solidnih 6,8 odstotka po prestopu v desno koalicijo ta mesec pristal pri 2,6 odstotka. SLS in NSi sta v tem pogledu najbolj stabilni stranki. Prvi je popularnost rahlo (za 0,6 odstotne točke) upadla, NSi pa se je za približno toliko povečala.
Prav na račun vse večje popularnosti SD se (morebitna) leva koalicija PS in SD vztrajno približuje meji 50 odstotkov. Februarja bi ti dve stranki skupaj, če upoštevamo samo opredeljene glasove, dobili 49,1 odstotka glasov.
