"Vlada je na seji pod točko razno jasno odločila, da se vsi postopki [ratifikacije] zamrznejo in da kot minister ne storim ničesar več," je na javni predstavitvi mnenj o podpisu tega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju povedal novi minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav. Filozofsko razpoloženi minister je dejal, da gre pri tem sporazumu "za vrsto nesporazumov, sporazum pa bi moral ravno nesporazume reševati".

Minister se je s tem odzval na protest več kot trideset strokovnjakov za intelektualno lastnino in medmrežje, izražen za državnozborsko govornico, ulične proteste, ki so se v Ljubljani odvijali pred dvema tednoma in včeraj, ter na hekerske napade skupine Anonymous, ki so se odvijali v minulih dneh. Minister Žerjav je dejal, da so v debati o Acti gospodarski interesi trčili ob človekove pravice. Po njegovem mnenju bi bilo treba med obema principoma najti primerno ravnovesje.

Protestniki pa so opozorili, da ravnovesja v okviru Acte ni mogoče iskati. Dokler bo proces sprejemanja sporazuma, ki je bil sicer podpisan januarja na Japonskem, zgolj zamrznjen, bo grozilo, da bo nekoč tudi odmrznjen. Nasprotniki sporazumu očitajo, da bi lahko postal podlaga za poseganje v zasebnost uporabnikov spleta in da zato "zamrznitev" ni primerna. "Prepričan sem, da je treba od sporazuma odstopiti," je dejal predsedujoči razpravi, poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič.

Razen evropske poslanke Romane Jordan Cizelj (SDS), ki Acte ni izrecno zagovarjala, previdno pa je nakazovala mnenje, da bi lahko bila smer, v katero je sporazum usmerjen (urejanje razmerij med uporabniki svetovnega spleta), vsaj delno vredna premisleka, se je na nasprotno stran kot zagovornik sporazuma postavil zgolj vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu evropske komisije za trgovino Anders Jessen. V dveh nastopih je zatrjeval, da Acta ne posega v nacionalne zakonodaje držav podpisnic in da ne prinaša ničesar, kar ne bi veljalo že doslej. "Kar je legalno zdaj, bo še naprej ostalo legalno, kar je nelegalno, bo ostalo nelegalno," je povzel. Čudilo ga je tudi, da nasprotniki razpravljajo o bodočih "nevarnostih", saj da je večji del Acte, zlasti členi, ki so za nasprotnike najbolj sporni, prepisan iz evropskih direktiv, ki so bile uveljavljene že sredi prejšnjega desetletja. Poudarjal je, da sporazum krepi zaščito pred "krajo intelektualne lastnine na veliki skali" - večkrat je omenil zaseganje ponarejenih izdelkov na mejah EU - in da za posameznike ne bo imel posledic. Poleg tega naj bi Acta, ki v eni sapi regulira internet, trgovanje z izdelki registriranih blagovnih znamk ter trg (generičnih) zdravil, poskrbela za "gospodarsko rast, nova delovna mesta in razvoj inovacij".

Oporečniki, med njimi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, pa so ob tem opozarjali, da Acta sega preveč široko in na preveč nezdružljiva področja. Internetni pionir Vuk Ćosić je dejal še, da se dogaja informacijska transformacija, ki je ireverzibilna. "Internet nas je naučil, da odnosov ni mogoče obravnavati samo v luči dominacije, ampak da gre za soodvisnost." Nasprotniki Acte pravijo, da je prost pretok informacij in znanja prek spleta proces, v katerega država ne sme posegati z represijo. "Namesto da Acto zamrznete, jo zavrnite," je dejal Ćosić.