"Svetu knjižnice bom predlagal, da nehamo delovati v Naklem. Vzrok ni samo v samovoljni prenovi in zmanjšanem prostoru, ampak tudi v drastično znižani vsoti, ki jo bo Naklo prispevalo za delovanje knjižnice," je dejal direktor Mestne knjižnice Kranj Viljem Leben. Po njegovem bi po veljavnih normativih Naklo moralo na leto prispevati 60.000 evrov, lani so namenili za knjižnico 30.000 evrov, letos samo še 18.000.
"To je nevzdržno, taka politika ne vodi nikamor. Še zlasti zato, ker ljudje knjižnico želijo, hočejo tudi prireditve in podobno. Zdaj pa sta izginila otroški kotiček in mala čitalnica časopisov v zameno za dve pisarni," je ogorčen Leben.
Pogovor gluhih
Župan Naklega Marko Mravlja o zapletu pravi: "Površina ni tako zelo zmanjšana, uporabniki pa ne bodo prikrajšani. Pod isto streho selimo čim več dejavnosti in s tem bomo stroške najemov drugih prostorov zmanjšali za 15.000 evrov na leto. V predelavo prostorov smo bili prisiljeni, obnašati se moramo na moč varčno. Knjižnico skušamo financirati po svojih močeh, deluje sicer le 15 ur na teden, kar nas mesečno stane 1100 evrov prispevka za zaposlene. Ko sem direktorja že pred časom seznanil z načrti, ni bil za noben kompromis. Skliceval se je na predpise in pri tem ostal," trdi župan.
Bralci žrtve spora?
Na nezmožnost dogovora se sklicuje tudi direktor knjižnice. V Naklem imajo na leto okoli 12.000 bralcev, okoli 34.000 izposojenih knjig in drugega gradiva. Članarina bralcev pripada knjižnici, občina pa je dolžna s svojim prispevkom omogočati delovanje in nabavo knjig v ustreznem deležu.
V Občini Naklo so prepričani o nujnosti prenove prostorov tudi na račun knjižnice, ker jih v to sili varčevanje na vseh področjih. V Kranju pa bo še ta mesec svet knjižnice odločal o tem, ali bo v Naklem še krajevna knjižnica pod vodstvom osrednje kranjske ali ne.
Sicer pa krajevne knjižnice delujejo še na Jezerskem, v Šenčurju, Cerkljah, Preddvoru in na desnem bregu Save v Stražišču.