Kdo ve, morda je zgoraj laboratorij enega izmed zvočnih gverilcev s petindvajseturne kompilacije aktualnih slovenskih avtorjev elektro-akustičnih, eksperimentalnih, algoritmičnih, elektronskih, improviziranih in komponiranih del?
Zbirka ZVO.ČI.TI so.und.ing zaobjema zelo plodno in razgibano polje zvočne umetnosti. V dodelane portretne kolaže so ob kompozicijah vpeti pogovori (v angleščini) z umetniki o njihovih ustvarjalnih procesih in pristopih, razmišljanja o medmrežju, tehnologiji, kulturi, družbi, poteh komuniciranja in organiziranja. Ponuja se nevsakdanja individualna izkušnja spoznavanja in odkrivanja umetniškega sveta. Domišljena, poglobljena in predana predstavitev Marka Batiste, Mihe Ciglarja, Random Logic, son:DA, Boruta Savskega, Irene Tomažin, Taa G. Vrhovca Samobolca, Maje Delak, Nova Viatorja, Braneta Zormana in drugih je vse prej kot promocija.
DVD-plošča se posluša kot knjiga. Je ekspresivna in poučna. Nagovarja nas s svojim aktivizmom. Čeprav je projekt finančno podprt s sredstvi iz javnih skladov, večina ustvarjalcev pa presega lokalne okvire z rednimi gostovanji po tujih odrih, galerijah, institutih, projektih, je za puritansko Slovenijo obrobna srenja, ki pa ji nikakor ne moremo pripisati subkulturnosti in neuglednosti. S svojim delom, filozofijo, upornostjo, sistematičnostjo, subverzivnostjo in prodornostjo je opazen del razvejane in aktivne internacionalne sodobne umetnosti. Ko se je predzadnjo sredo v Kinu Šiška odvijala javna predstavitev Zbirke, je bil v Komuni med zbrano ekipo ustvarjalcev in prisotnim občinstvom občutek posvečenosti (zvočni) umetnosti.
Zbirka je delo zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA, ki je posnetke predvajal na frekvenci svojega občasnega umetniškega radiaCona in je na stalni posluh na www.cona.si. Njena reprezentativnost obljublja nadgradnjo dosedanjega sodelovanja zavoda z Novim Radiem Beograd, rimskim RAM Live, berlinskima Mikro FM in CoLabRadio ter širjenje poti v svet. Izdaja pa ni namenjena zgolj svetu, da še bolje spozna transgeneracijsko skupino naših zvočnih ustvarjalcev, ki so večinoma aktivni tudi v drugih medijih umetnosti, od gledališča, filma, slikarstva do performansov, instalacij, medmrežja. Razposlana je/bo tudi po slovenskih knjižnicah. Že danes ima arhivsko vrednost za bodočnike, ki bodo lahko nazorneje spoznavali del dokumentirane zapuščine našega časa za razliko od pogleda na psihedelijo v socialistični Jugoslaviji med letoma 1966 in 1976 na razstavi High Times, ki je bila mesec dni na ogled in v posluh v galeriji ŠKUC. Njena kakofoničnost, revnost in neprilagojenost obiskovalcu je prej zbudila babilon misli, kot pa razprla pogled na to unikatno umetniško sceno, ki je skupaj s popularno kulturo zanetila ogenj osvoboditve iz ideoloških klešč.
