Romi na Dolenjskem ne pričakujejo veliko. Dve javni vodovodni pipi na dveh dvoriščih bi jim predstavljali toliko, kolikor večini družin v Sloveniji predstavljata dve pipi v vsakem stanovanju - v kuhinji in v kopalnici. Romi v Dobruški vasi, kjer so humanitarne razmere zaradi pomanjkanja vode tako zastrašujoče, da je o njih lani generalni skupščini Združenih narodov poročala celo posebna poročevalka za človekovo pravico do varne pitne vode in sanitarij Catarine de Albuquerque, opozarjajo, da si je občina s septembrsko postavitvijo enega priključka za več kot sto oseb želela umiti roke. "Odtlej ni bilo v občini več sklicanega nobenega sestanka. Ne vemo, kaj se dogaja," je dejal Novak.

Država spodbuja občine, naj skrbijo za romska naselja

Ker je urejanje romskih naselij na lokalnih ravneh pogosto premalo učinkovito, se je ministrstvo za okolje in prostor letos odločilo za posebno spodbudo občinam. Vsakoletni razpis za pridobitev sredstev za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih bo danes pospremljen s posvetom, na katerega so vabljeni župani vseh občin z romskim prebivalstvom.

"Ugotavljamo, da se mnoge občine na dosedanje javne razpise niso prijavile ali pa so bile pri tem neuspešne," je zapisano v vabilu na razpravo, ki bo potekala na ljubljanski filozofski fakulteti. "Država želi z javnimi razpisi spodbuditi občine kot upravljalce prostora na lokalni ravni k pretehtani, a tudi angažirani skrbi za romska naselja."

Župan občine Škocjan Jože Kapler je za Dnevnik povedal, da se bodo predstavniki občine posveta udeležili, da pa se še niso odločili, ali se bodo na razpis prijavili ali ne. "Za to imamo še čas," je bil redkobeseden. Ponovil je svojo jesensko trditev, da odločitev o postavitvi enega vodovodnega priključka v Dobruški vasi pripisuje državi. Lani je poudarjal, da občina nima pristojnosti v naselju, ki je nelegalno, izvajati kakršnih koli del.

Nasprotno zagovorniki človekovih pravic opozarjajo, da nujnost urejanja infrastrukture - ne glede na nelegalnost - narekuje zdravstvena ogroženost prebivalcev naselja. Župan Kapler je našo pozornost sicer preusmeril na domnevno kriminalno dejavnost Romov v občini. Ne glede na to, da kakršno koli kaznivo dejanje posameznika ne more biti povezano s pravico romske skupnosti do vode, sta Grmova in Novak potrdila, da takšne županove očitke poznata in sta jih zavrnila kot neutemeljene.

"Zaradi Romov, ki v naši občini kaj storijo, tudi če k nam prihajajo iz drugih občin, bomo zdaj kaznovani vsi!" je opozorila Grmova. "Župan naj neposredno pove, da nas ne mara in da problema z vodo noče urejati."

V Grosupljem skrbi zahteva po legalnosti naselij

Visoko pripravljenost za urejanje razmer s pomočjo razpisa pa so izrazili v občini Grosuplje, kjer so prav tako potrdili udeležbo na petkovem posvetu. Zdenka Cerar, predsednica grosupeljske občinske komisije za Rome, je dejala, da namerava občina razpis izkoristiti za to, da bi se razmere za Rome, ki tam živijo v petih naseljih, izboljšale.

Romi v Grosupljem imajo razmeroma dobro urejen dostop do vode in elektrike, izrazito pa je pomanjkanje kanalizacijske infrastrukture. "V občini imamo zaradi tega razpisa veliko akcijo," je bila slikovita Cerarjeva. "Težava pa bo razpisna zahteva po legalnosti naselij," je ponovila zaskrbljenost Amnesty International Slovenije.

"Od države pričakujemo, da bo pri tem bolj razumevajoča. Razmere v romskih naseljih niso vrhunske, zato bi bila potrebna pozitivna diskriminacija. Upamo, da nam bo država nudila strokovno pomoč. Če zaradi ostrih pogojev občinam na razpisu ne bo uspelo, bo to tudi sramota za državo. Kriteriji bi se morali prilagajati dejanskemu stanju v romskih naseljih."