Kakovost in komunikativnost
"Na lestvicah najbolje izposojanih knjig v knjižnicah ni nobenega slovenskega avtorja, razen tistega, ki je napisal priročnik za vozniški izpit. V knjigarnah je že nekoliko bolje, a najbolj prodajane slovenske knjige niso leposlovne. Ker pa želimo to spremeniti, smo se odločili za ta natečaj," je pojasnil glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač. "Iskali smo kakovostno, a komunikativno delo," je nadaljevala predsednica strokovne žirije Nela Malečkar. A tega po njenem mnenju ni tako lahko najti, saj se slovenske literature drži predsodek, da literatura, ki je uspešna pri bralcih, ne more biti umetniška. "Zato pa prevajamo točno takšna dela," je še povedala.
Nagrajeni roman, ki naj bi zapolnil luknjo v slovenski literarni ponudbi, bo Mladinska knjiga uvrstila v že obstoječi sistem kvartalnih zvezd, znotraj katerega na vsake tri mesece namenijo posebno pozornost enemu romanu in njegovemu avtorju. V preteklosti so kot kvartalne zvezde v Slovenijo pripeljali avtorje uspešnic Daniela Glattauerja, Muriel Barbery in Georgea R. R. Martina. Ali bi znotraj tega "zvezdniškega sistema" lahko uspeval tudi kakšen slovenski avtor oziroma avtorica, so tako preučili že lani s promocijo romana Jelke Ovaska Severnica nad Olimpom, ki so ga razprodali v "skoraj 2000 izvodih", je povedal Miha Kovač. Naslednja, "pomladna" zvezda, bo tako s svojim romanom postala Stanka Hrastelj, ki bo spomladi deležna posebne promocije.
O nominiranih romanih je odločala strokovna žirija, ki so jo poleg predsednice Nele Malečkar sestavljali še uredniki Mladinske knjige in Cankarjeve založbe Zdravko Duša, Andrej Blatnik, Andrej Ilc in Andrej Koritnik. Med nominirance so ob Stanki Hrastelj uvrstili še Evalda Flisarja z romanom Dekle, ki bi raje bilo drugje, Natašo Konc Lorenzutti s Kavo pri dišečem jasminu, Vinka Möderndorferja z Balzacovim popkom in Zorana Šteinbauerja z Izgubljenim gozdom. V Mladinski knjigi so se odločili, da bodo vsa nominirana dela tudi natisnili in jih uvrstili v program izdaj založbe Mladinske knjige ali Cankarjeve založbe še letos ali najkasneje v letu 2013.
"Nova emocionalnost"
Pri opredelitvi skupnih točk petih nominiranih romanov si je Nela Malečkar pomagala z definicijo literarne teoretičarke Alojzije Zupan Sosič, ki pravi, da je prevladujoča smer slovenskega sodobnega romanopisja transrealnost, "realistična smer, ki je poznamo že iz preteklosti, a z novimi razsežnostmi posebnega duhovnega 'spleena', identitetne problematike in refleksije resničnosti".
Omenjene točke "nove emocionalnosti" je Malečkarjeva detektirala tudi pri izbranih romanih. Evald Flisar se tokrat ukvarja s težavami s samopodobo, junakinja Nataše Konc Lorenzutti je na neuspešnem lovu na ljubezensko srečo, Vinko Möderndorfer je ubesedil obsesiven odnos do pisanja, Zoran Šteinbauer pa je izbral temo spolnih zlorab v cerkvi. Nagrajenka Stanka Hrastelj se je, kot rečeno, ravno tako umestila v sodobni čas in več kot aktualen pojav izgube službe, ki ga je povezala s prihajajočo duševno boleznijo. V svoji pisavi je prepletla še "resničnost in sanje, revije za ženske, seks, dobre knjige in filme, Gilgameša, festen in ustvarjalno brezdelje...", je zapisala žirija. Roman se bo na knjigarniških policah znašel že 15. marca, letos pa bodo razpisali tudi nov knjižni natečaj za leto 2013, tokrat za zvrst mladinskega romana.
