Zaradi te napake je okoljski merilni sistem novembra zbral nekoliko manj veljavnih podatkov o onesnaženosti zraka z delci PM10, vendar na mestni občini zagotavljajo, da reprezentativnost podatkov na letni ravni kljub temu ne bo ogrožena. Do konca letošnjega novembra so namreč zbrali že 96 odstotkov veljavnih podatkov, predpisan minimum pa zahteva 90-odstotno veljavnost podatkov. Merilnik na Vošnjakovi zdaj sicer že meri vsebnost delcev PM10 v zraku, vendar morajo izmerjene podatke v skladu z veljavnimi standardi popraviti s posebnim korekcijskim faktorjem, so pojasnili na mestni občini.

Kakovost zraka se sicer v Ljubljani vztrajno izboljšuje, pravijo na mestnem oddelku za varstvo okolja. Hkrati pa priznavajo, da meritve, opravljene v središču mesta, še vedno kažejo prekoračitve onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi na letni ravni in tudi preseženo število dni, ko vsebnost delcev PM10 v zraku preseže dovoljeno mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter.

Okoljski merilni sistem na Vošnjakovi je letos do konca novembra nameril že 85 dni, ko je vrednost teh zdravju škodljivih delcev presegla dovoljeno mejo. Ta podatek mestu ni v ponos, saj evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku v Evropi določa, da je mejna vrednost lahko presežena zgolj 35 dni v letu. Za primerjavo, lansko leto je bila omenjena mejna vrednost PM10 delcev presežena 74-krat, še leto prej pa kar 133-krat.

Ob tem velja omeniti, da okoljski merilni sistem na Vošnjakovi meri neposreden vpliv prometa na zrak. V Ljubljani namreč kakovost zraka zunaj neposrednega vpliva prometnic meri denimo merilnik za Bežigradom, ki meri nižje vrednosti delcev v zraku. Vendar je tudi ta merilni sistem v zadnjih štirih letih kar trikrat pokazal, da so koncentracije PM10 tudi na tem območju presegle dovoljeno število dni v letu, kar pomeni, da Ljubljančani, ki ne živijo v neposredni bližini zelo obremenjenih cest, ne dihajo najboljšega zraka. Je pa dnevnih prekoračitev koncentracij teh majhnih delcev za Bežigradom bistveno manj kot v središču mesta.

Na oddelku za varovanje okolja pravijo, da na kakovost zraka v prestolnici vpliva več dejavnikov. Kot pomembno navajajo dejstvo, da je Ljubljana največji delodajalec in križišče prometnih tokov v državi. Po podatkih oddelka več kot 50 odstotkov emisij v ljubljanskem zraku povzroča ravno promet. Pri tem pa je presenetljiv podatek, da promet povzroči več emisij kot oba termoenergijska objekta, torej Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Toplarna Šiška, skupaj. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva kakovost zraka, pa je tudi geografska lega, kar potrjujejo tudi na Agenciji za okolje, saj Ljubljana leži v neprevetreni kotlini, kar pomeni, da se ob neugodnih vremenskih razmerah delci v zraku lahko zadržijo tudi po več dni ali celo tednov. Tako v ARSU kot tudi na mestni občini pa ugotavljajo, da na kakovost zraka vplivajo še delci, ki jih veter lahko prinese tudi iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev.