Kot smo že pisali, občina v rumeni stavbi na Topliški cesti za razvojno-izobraževalni center najema 1554 kvadratnih metrov notranjih uporabnih površin, skupaj s 306 kvadratnimi metri terase in 103 parkirnimi prostori, čeprav ju center za svoje delovanje dejansko ne potrebuje. Za ta najem naj bi, kot so nam sporočili iz občine, odšteli 26.734 evrov mesečne najemnine. Čeprav bi se lahko center širil tudi v obstoječih prostorih v lasti družbe Raiffeisen leasing, so občinski funkcionarji ves čas zatrjevali, da iztekle najemne pogodbe omenjena družba noče podaljšati. V Raiffeisnu so to že zavrnili in dejali, da so občini odkup prostorov in dolgoročni najem ponudili dvakrat, kot smo ugotovili, pa so poslali tudi ponudbo o odkupu prek lizinga.

Občinska uprava ravnala samovoljno

Novomeška občina je imela v proračunu za leto 2011 za odkup obstoječih prostorov razvojno-informacijskega centra na Ljubljanski cesti predvideno zadolževanje v višini 2,4 milijona evrov. Ker pa se bodo morali v mestu ob Krki zadolžiti za gradnjo nove športne dvorane Portoval, je kolegij občinske uprave omenjeno postavko po lastni presoji ukinil.

"O takšnih spremembah v proračunu bi moral odločati občinski svet, ne pa kolegij občinske uprave. Župan po mojem mnenju pooblastil za najem stavbe na Topliški cesti ni imel. Tudi izgovori, da moramo v najem zaradi gradnje dvorane, niso upravičeni," je dejal opozicijski občinski svetnik Franc Beg in dodal, da se takšne odločitve ne morejo sprejemati kar s sklepom županstva.

Tudi cena in način najema sta zanj nesprejemljiva. "V tej najemni pogodbi za 20 let je opredeljeno le, da ima občina predkupno pravico za prostore. To torej pomeni, da bomo osem let do predvidenega odkupa pridno plačevali najemnino, a nikjer ne piše, da bomo nato lahko objekt odkupili po nižji ceni," še pravi Beg. Če vzamemo, da so danes na trgu prodajne cene primerljivih prostorov med dvema in tremi milijoni evrov, pa bo novomeška občina po osmih letih za prostore in kupnino skupaj odštela okoli pet milijonov evrov.

Zavajanje občine glede plačila prenove

Na novomeški občini so tudi ves čas trdili, da bo adaptacijo na novo najete stavbe v pisarniške prostore plačal najemodajalec, navedbo pa je potrdil tudi župan Alojzij Muhič. No, to se je izkazalo za neresnično.

V uredništvu nam je namreč uspelo pridobiti najemno pogodbo, ki jo je s podjetjem Protekt Dolenjska sklenila novomeška občina, v kateri je zapisano, da je dejanska mesečna najemnina prostorov 23.451 evrov, 3282 evrov pa znaša mesečni obrok zaradi izvedene adaptacije, kar znese okoli 315.000 evrov v osmih letih. Pri tem je sicer treba dodati, da se mesečni obrok za adaptacijo odšteje od morebitne vrednosti odkupa prostorov, a to še vedno ne spremeni dejstva, da bo prilagoditev notranjosti zgradbe plačala novomeška občina in ne najemodajalec.

Kot je še navedeno v pogodbi, znaša vrednost najema 103 parkirnih prostorov nekaj manj kot 6500 evrov na mesec, terasa pa bo občino stala dobrih 1200 evrov na mesec. Skupaj s "prispevkom za adaptacijo" je tako najemnina 26.734 evrov, brez davka in obratovalnih stroškov. Če prištejemo še to, bo občina mesečno za najem, ne lizing, odštela okoli 35.000 evrov, torej 420 tisočakov na leto.

Najem znova prek istega posrednika

Izvedeli pa smo tudi, da je dejanski lastnik rumene stavbe na Topliški cesti, ki jo občini oddaja podjetje Protekt Dolenjska, prav tako družba Raiffeisen leasing. Tako igra podjetje Matije Bradača pri najemu ponovno le nekakšno posredniško vlogo. Kot smo pisali že prejšnji teden, je bilo Bradačevo podjetje Ekos posrednik med družbo Raiffeisen leasing in občinskim razvojno-informacijskim centrom že v primeru najema dosedanjih prostorov centra na Ljubljanski cesti.

"Ker ne razumemo, zakaj moramo najemati prostore prek posrednika, smo na občinskem odboru za proračun sprejeli sklep, da mora mestna občina preučiti možnost, da lizing za objekt plačuje sama, brez posrednikov," pa je povedal mestni svetnik Matic Vidic, ki prav tako prihaja iz opozicijskih vrst. Tako bi lahko dosegli nižjo ceno najema, čez čas pa bi tudi postali lastniki nepremičnine in tako res dolgoročno rešili prostorski problem omenjenega centra.