Kmetje, ki so doslej že večkrat izrazili pomisleke glede gradnje zadrževalnikov, so se včeraj s predstavniki ministrstva za kmetijstvo na eni od javnih razgrnitev vnovič srečali v Braslovčah. Še pred tem pa so si strokovnjaki skupaj s kmeti ogledali predvidene lokacije gradnje tudi na terenu.

"Morda bi ti zadrževalniki pred poplavami obvarovali Celje in Laško, ne pa tudi naše doline," je predstavnikom dejal Javornik.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, hrano in gozdarstvo Tanja Strniša je poudarila, da so okoljskemu ministrstvu dali jasna navodila, kaj vse je treba postoriti, da bodo sploh prižgali zeleno luč in izdali soglasje za ta projekt.

"Projekt, ki smo ga pripravljali nekaj let, ima pozitivne, pa tudi veliko negativnih učinkov na kmetijstvo. Ne gre zanemariti dejstva, da bi bil del kmetijskih zemljišč za zadrževalniki bistveno varnejši, seveda pa bi bil del znotraj njih lahko tudi problematičen," priznava Strniševa, ki je želela od kmetov na terenu slišati, kaj jih najbolj skrbi. Dejala je še, da si želijo, da bi bil poseg v prostor minimalen, zlasti tam, kje je kmetijska proizvodnja intenzivnejša, da pa na drugi strani alternative za postavitev zadrževalnikov ni. "Vprašanje je samo, ali jih bomo gradili tu ali pa jih sploh ne bo," je poudarila Strniševa. Dodala je, da imajo sicer za prizadete kmete pripravljene sanacijske načrte, predvideno je tudi izplačilo odškodnin, a imajo kmetje s tovrstnimi ukrepi bolj slabe izkušnje. Hmeljar Vinko Drča iz Grajske vasi je povedal, da jih skrbijo tudi posledice za okolje. "Ne moti nas toliko mulj, bolj se bojimo prenosa herbicidov, težkih kovin in drugih strupenih snovi z ene njive na drugo. Vse, kar pač prinesejo s seboj poplave," opozarja.

"Nasip, ki bi bil zgrajen tik ob cesti skozi Levec, bi bil širok 30 metrov, kar pomeni, da bi morali tu porušiti vse hmeljske žičnice. Uničenih bi bilo okoli 15 hektarov trajnih nasadov. Bistveno več bi rešili, če bi se gradnje zadrževalnikov lotili v zgornjem toku Savinje in ne tu, v dolini," pa meni hmeljar Franc Gajšek.

Klemen Šalej, ki je hmeljarsko kmetijo prevzel od staršev šele pred kratkim, pa pravi, da bi zaradi morebitne gradnje izgubil pet hektarov zelo kvalitetnih kmetijskih zemljišč. "Za nas bi bila ta zemlja dolgoročno izgubljena," pravi Šalej. Dodaja, da bi bilo samo v Levcu skupno uničenih kar 50 hektarov hmeljišč, še 15 hektarov pa nasadov jabolk.

"Mi na teh 15 hektarih pridelamo kar 900 ton jabolk, kar je skoraj četrtina vsega letnega pridelka. Ob dejstvu, da imamo zaposlenih 50 ljudi, morebitna izguba tolikšnega nasada pomeni, da bi morala četrtina zaposlenih iskati delo drugje," opozarja tudi direktor Sadjarstva Mirosan Davorin Gamser.