Podjetje s sedežem v New Yorku, ki ima svoja predstavništva v štiridesetih državah sveta (19.000 zaposlenih), podatkov z lestvic ne razlaga natančno, verjetno zato, da lahko z njimi potem še kaj zasluži (njihovi letni prihodki presegajo 2 milijardi dolarjev), zato pa so natančni pri določanju tabel, ki jih predstavljamo v tokratni deseterici. Kakovosti življenja bomo dodali še podatke o najbolj varnih mestih na svetu, od globalnih švicarskih bančnikov UBS pa smo si izposodili podatke o najdražjih mestih na svetu. Mimogrede, Ljubljana je na lestvici mest, v katerih se najbolje živi, šele na 75. mestu (od 221 ocenjevanih), je pa zato po Mercerju 30. najbolj varno mesto na svetu. In če se je zanesti na podatke UBS, je tudi 50. najdražje (od 73 ocenjevanih).
In kateri dejavniki določajo lestvico najkvalitetnejših mest po Mercerju? Zelo veliko jih je. Politično in družbeno okolje oziroma politična stabilnost, stopnja kriminala in učinkovitost kazenskega pregona. Moč valute, bančne storitve in finančni predpisi. Morebitna cenzura in omejitve osebne svobode. Storitve v zdravstvu in medicinska oprema. Morebitne nalezljive bolezni, kanalizacija, ravnanje z odpadki in onesnaženost zraka. Dostopnost in nivo šolstva ter dostopnost mednarodnih šol. Kakovost javnih služb in prometa, od elektrike do javnega prevoza, od vodovoda do prometnih zastojev. Možnost prostočasnih aktivnosti, od športa do kulture. Kakovost in dostopnost predmetov za široko porabo, od hrane do avtomobilov. Kakovost stanovanj in stanovanjske opreme, na koncu pa še naravno okolje, torej podnebje in evidenca oziroma možnost naravnih nesreč.
Vas po vsem tem še preseneča, da na lestvici močno prevladujejo evropska mesta?
