Gutić je povedal, da imajo kulturna društva, ki jih zastopa, težave pri pridobivanju sredstev za udejanjanje svoje kulturne, jezikovne in narodne identitete. Za izvedbo projektov morajo najemati kredite, saj izplačilo denarja iz evropskih skladov, ki poteka prek državnih inštitucij, vedno zamuja za nekaj mesecev. Tovrstna negotovost je enaka težavam večine društev, ki se v Sloveniji prijavljajo na razpise. Predstavniki ABČHMS zato opozarjajo, da država njihovih potreb ne bi smela enačiti s potrebami vseh drugih društev manjšinskih etničnih skupnosti, saj je njihov položaj zgodovinsko drugačen. To potrjuje tudi deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je z več kot dvotretjinsko večino letos februarja sprejel državni zbor.
Predstavniki vlade, med njimi minister za kulturo Boštjan Žekš ter državni sekretar na ministrstvu Jožef Školč, so predstavnike ABČHMS prosili, naj razumejo, da je pomanjkanje sredstev in njihovo razdeljevanje problem vse države in tudi Evrope. Vendar je bilo iz reakcij manjšincev mogoče razumeti, da ima razočaranje pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije nad uradnimi inštitucijami dolgoletne korenine. Gutić je predstavnike vlade opozoril, da ABČHMS niso vključeni v ustavo, s čimer kot pripadniki številčnih manjšin ne morejo biti zadovoljni. Zanimalo ga je, ali bo Slovenija na podlagi deklaracije sprejela vsaj zakonodajo, ki bi pripadnikom ABČHMS in državi predstavljala pravno osnovo za urejanje njihovega položaja. Dva tedna pred koncem mandata minister Žekš na to vprašanje ni mogel odgovoriti z nikakršno obljubo. Obenem s prenehanjem mandata vlade sicer preneha tudi mandat članov sveta.
V neformalnih pogovorih po koncu seje smo slišali, da je prav pomanjkanje pravne podlage največja ovira pri uresničevanju pravic ABČHMS. Slovenija se z jugoslovanskimi manjšinami dvajset let ni aktivno ukvarjala, oziroma jih je, če upoštevamo izbris, celo aktivno zavračala. Letošnjo deklaracijo je zato Zveza zvez označila za "zgodovinski dokument". Deklaracija poleg ustanovitve sveta pripadnikom ABČHMS priznava pravico, da "uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, negujejo svoj jezik in pisavo, ohranjajo svojo zgodovino ter v sodelovanju s pripadniki večinskega naroda in drugih narodnih skupnosti prispevajo k multikulturnosti Slovenije". Deklaracija Slovenijo zavezuje, da mora takšno dejavnost materialno podpirati. ušk
