"Četrt milijona potnikov je napredek, vendar vseeno precej daleč od naših želja. Dejstvo je, da je avtobusni prevoz na kratke in dolge razdalje dražji kot avtomobilski, le na srednje dolge poti stane manj. Največji razlog za slabo uporabo javnega prevoza pa so gotovo nizke frekvence avtobusov na posameznih postajah," je razložil Zoran Bjelošević iz podjetja Veolia, upravitelja avtobusnih prevozov na območju Novega mesta.
Bolj zanimiv bo javni prevoz gotovo naredila enotna elektronska vozovnica za celotno državo, ki jo načrtujejo na prometnem ministrstvu za prihodnje leto. "Na podeželju je velik problem zaradi tega, ker morajo nekateri najprej plačati medkrajevni avtobus, da pridejo do mesta, nato pa še mestni prevoz do šole ali službe. Pri tem bi bila enotna vozovnica gotovo korak naprej," meni Jure Duh z oddelka za komunalne zadeve novomeške občine in dodaja, da bi se morale novomeška in okoliške občine dogovoriti in vzpostaviti učinkovite javne medkrajevne prometne povezave.
"Javni prevoz na Dolenjskem in Posavskem je nekonkurenčen avtomobilskemu zato, ker je prepočasen. Vlak je bil svoj čas usmerjevalec razvoja, mesta so nastajala ob železnici. Danes pa se naselja gradijo ob avtocestah," pa je dejal sevniški župan Srečko Ocvirk in poudaril, da se je treba posvetiti razvoju javnega prometa tudi na podeželju.
Kot pa pravi dr. Matej Gabrovec iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bi moral biti novomeški javni prevoz bolj prilagojen različnim družbenim skupinam. "Prihodi in odhodi avtobusov časovno ustrezajo šolarjem in dijakom, velike tovarne imajo svoje delavske avtobuse. Za državne uradnike in druge zaposlene v mestu pa časovno ustreznega prevoza praktično ni," pravi Gabrovec in opozarja tudi na nekonkurenčne javne prometne povezave med mesti. Iz Ljubljane do dolenjske prestolnice je namreč z vlakom "potoval" debeli dve uri, medtem ko bi z avtomobilom enako pot opravil v petinštiridesetih minutah.