Podatki statističnega urada razkrivajo, da se je poraba energentov med letoma 2009 in 2010 povečala za dobrih 3000 terajoulov (s 50.725 na 53.839). Poraba lesnih goriv, zemeljskega plina in geotermalne energije se je za malenkost povečala, medtem ko za druge energente velja obratno. Po besedah Rajka Dolinška iz Informe Echo, ki opravlja Raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), lesna goriva v slovenskih gospodinjstvih najdemo najpogosteje predvsem zato, ker je država bogata z gozdovi, ki so v dobršni meri v zasebni lasti. "Les je za ruralna območja najcenejši energent, saj ga veliko gospodinjstev pripravi samih, hkrati pa je biomasa kot obnovljivi vir energije primerna alternativa kurilnemu olju, saj v primeru, da gospodinjstva uporabljajo sodobne energetsko učinkovite peči, omogoča dober toplotni izkoristek."

Slovenci so svoje bivalne prostore tako v letu 2009 kot 2010 najpogosteje ogrevali centralno, kar pomeni, da se je toplota proizvajala v eni peči za celotno stanovanje, ki se je nato ogrevalo preko radiatorjev. Po pogostosti sledi lokalni način ogrevanja, kar pomeni, da se ogreva vsaka soba posebej, bodisi z različnimi pečmi, kamini bodisi električnimi radiatorji, torej stanovanje nima vgrajenega povezanega sistema radiatorjev. Najmanj pogosto je bilo daljinsko ogrevanje, ko se toplota proizvaja zunaj stavbe v posebnem obratu, najpogosteje v toplarni ali skupni kurilnici za več stavb.

Podatki za ogrevanje sanitarne vode kažejo nekoliko drugačno sliko. Še vedno je najbolj pogosto centralno ogrevanje sanitarne vode (v kombinaciji z ogrevanjem prostorov), vendar v nekaj nižjem deležu, predvsem v prid lokalnega ogrevanja z električnimi ali plinskimi grelniki. Najmanj pogosto je bilo daljinsko ogrevanje sanitarne vode.

Energetska bilanca za gospodinjstva prikazuje enote toe (tone ekvivalentne nafte), saj je za primerjavo različnih energentov nujno, da se preračunajo na skupno enoto in so tako med seboj primerljivi. Kot je razvidno iz tabele, je v preteklem desetletju skupna poraba vseh energentov sprva naraščala, v obdobju od leta 2004 do 2007 je beležila padec, nakar je začela ponovno naraščati, višek pa dosegla prav lani. Uporaba trdih goriv je po letu 2000 upadala, v letu 2004 pa skoraj povsem zamrla. Raba geotermalne in sončne energije je bila do leta 2009 skoraj zanemarljiva, je pa v zadnjih šestih letih opazen trend padca gospodinjske izrabe naftnih proizvodov. Naraščata poraba zemeljskega plina ter obnovljivih virov in odpadkov, poraba električne energije in daljinske toplote pa z manjšimi nihanji ostaja na približno isti ravni.

Predvsem z okoljskega vidika je po besedah Dolinška zaželeno, da bi se čim več gospodinjstev ogrevalo z obnovljivimi viri energije, kot so biomasa, sončna energija, energija iz okolja in geotermalna energija. Ključno vlogo pri odločitvi pa imajo stroški, povezani z uvedbo novega načina ogrevanja posameznega gospodinjstva. "V kolikor obstajajo za to ustrezni finančni pogoji, je zelo primeren način ogrevanja toplotna črpalka z visokim grelnim številom, ki jo poganja električna energija iz obnovljivih virov, na primer modra energija, pridobljena iz slovenskih rek," je pojasnil in dodal, da je tudi letošnja raziskava REUS pokazala, da so najbolj zaželene finančne spodbude nepovratna sredstva, ki jih Eko sklad podeljuje v obliki subvencij.

Kot zanimivost naj še omenimo, da je delež klimatiziranih stanovanj v letu 2010 znašal 16,1 odstotka, s toplotno črpalko oziroma sprejemniki sončne energije pa se je lahko pohvalilo skromnih 4,7 odstotka vseh stanovanj v Sloveniji.