Pozimi bi lahko tlak še bolj razpokal
Včeraj je bilo na Kongresnem trgu živahno: ena ekipa delavcev je nameščala "Plečnikove" svetilke, druga je s kladivi trkala po tlaku, vanj vrtala luknje in vbrizgavala lepilo, ki naj bi odstopljen in razpokan tlak spet trdno pritrdilo.
Velika neznanka je zima; po tihem namreč vsi priznavajo, da bi utegnil tlak še bolj odstopiti in razpokati. Glavni nadzornik del Bogomir Uršej iz družbe DRI (bivši DDC), s katerim smo se srečali na trgu, opozarja, da ima voda, ko zmrzne, izredno moč. "Če slučajno pozimi prodre pod tlak, ga lahko dvigne. Spomladi bi se lahko pojavile dodatne razpoke. Če bodo poškodbe večje, bo moral izvajalec zamenjati celotno polje," pravi Uršej.
V Gradisu G so pred dnevi sicer zavrnili ocene gradbenikov, da je tlak popokal zaradi prehitrega sušenja betona, hkrati pa niso niti z besedo pojasnili, zakaj morajo trg že po nekaj mesecih popravljati. So pa po drugi strani poudarili, da so uporabili tehnologijo, ki je omogočila izdelavo tlaka v obliki, strukturi in debelini, kot si je zamislil projektant. "Dela so potekala brez večjih zapletov in bila dokončana v roku. Za izvedbo tlaka smo poleg svojega vključili tudi znanje strokovnjakov s tega področja. Menimo, da je tlak kvalitetna trajna rešitev, vendar pa bo treba ves čas spremljati delovanje betona, vgrajenega v tlak, na katerem se bodo tudi v nadaljevanju zaradi temperaturnih vplivov lahko pojavile razpoke," pravijo v Gradisu G.
Gradis se je nenadoma odločil za drugo tehnologijo
Nekoliko drugačno zgodbo nam je povedal projektant trga Andrej Prelovšek, ki pravi, da so pri Gradisu G uporabili drugačno tehnologijo tlakovanja, kot so jo predvideli v projektu. "Leta 2009 je bil izdelan projekt za gradbeno dovoljenje, ki je bil tudi uporabljen za razpis za izvajalca, v začetku leta 2010 so bili izdelani projekti za izvedbo - vsi s to isto prvotno tehnologijo tlakovanja ploščadi. V začetku marca 2011 pa se je Gradis G nenadoma odločil za drugačno tehnologijo in o tem prepričal Mestno občino Ljubljana.
Prvotna tehnologija je bila ‘mokro na mokro’, torej moker teraco beton na moker osnovni beton, nova izvedena tehnologija pa je ‘mokro na suho’, torej postavljanje teraca, lepljenega na že suho armiranobetonsko ploščo. Seveda je imela tudi prvotna tehnologija svoje probleme, nova realizirana tehnologija pa je svoje probleme pokazala z razpokanjem," pojasnjuje Prelovšek.
Na spremembo tehnologije je pristal tudi glavni nadzornik Uršej, ki se je odgovoru, ali bi se z uporabo v projektih določene tehnologije tlakovanja izognili razpokam, izmaknil: "Vsak objekt je skupen izdelek projektantov, statikov, nadzornikov, izvajalcev in investitorja. Vsi smo bili v velikem pričakovanju, da bo trg dokončan in da bo služil svojemu namenu. Svojemu namenu služi, je pa res tu in tam kakšna lepotna napaka. Do spremembe tehnologije tlakovanja pa je prišlo iz več razlogov: ker je bilo treba pravilno urediti odvodnjavanje, upoštevati kriterije hrapavosti, stabilnosti in trajnosti. Prepričan sem, da smo te kriterije izpolnili, teh nekaj razpok pa bo izvajalec na svoje stroške popravil."
