Ljubljanski mestni svet bo tako na svoji naslednji seji konec septembra obravnaval tri predloge aktov za javno-zasebno partnerstvo, v sklopu katerega bi, po vzoru "projekta Stožice", končali omenjene tri športne projekte.
Športna infrastruktura sama po sebi ni rentabilna
Čeprav "Stožice niso bile dobra reklama za javno-zasebno partnerstvo," kot je opisal Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, "je treba upoštevati, da je razpis za Stožice potekal v drugačnem obdobju in da je recesija vse vključene presenetila ter jim podrla finančno konstrukcijo." Zdaj je mestna občina spremenila model javno-zasebnega partnerstva. Medtem ko je bil v primeru Stožic javno-naročniški model, kjer po koncu projekta dvorane in stadiona ne upravlja zasebnik, ampak javni partner oziroma v konkretnem primeru Zavod Tivoli, pa so v teh primerih koncesijske gradnje, kar pomeni, da novo športno infrastrukturo, skupaj s spremljajočimi dejavnostmi, upravlja zasebnik, kar projektu zagotovo dvigne rentabilnost, meni Ferk. "Sicer športna infrastruktura sama po sebi ni rentabilna, denimo, nogometni stadion bo rentabilen šele takrat, ko bomo imeli stalnega udeleženca v Ligi prvakov. Če pa je poleg športne infrastrukture še drug del, ki je ekonomsko in tržno zanimiv, denimo specializirane programske vsebine in gostinske ter druge spremljajoče dejavnosti, potem pa je zadeva lahko rentabilna," pravi Ferk.
Tako je za vse tri projekte občina dobila iniciativo od zasebnika, v okviru vloge promotorja. Načelnik občinskega oddelka za šport Marko Kolenc je povedal, da je na občino prispela promotorska vloga mariborskega podjetja Pasap (ki se ukvarja s trgovinsko in gostinsko dejavnostjo) za Športni park Savsko naselje, promotorsko vlogo za Nacionalni gimnastični center je vložila Gimnastična zveza Slovenije, za športni park Črnuče pa jo je vložilo ljubljansko podjetje Ludus (ki se ukvarja s športom in rekreacijo). Na podlagi tega bodo kmalu objavili razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika in podpisali pogodbo.
Koncesija za upravljanje za 30 let
Mestna občina bo, tako kot pri projektu Stožice, prispevala zemljišča, in sicer za športni center Savsko naselje 17.500 kvadratnih metrov zemljišč za Bežigradom, 13.655 kvadratnih metrov zemljišč v Trnovskem predmestju bo namenjenih Nacionalnemu gimnastičnemu centru in 18.800 kvadratnih metrov zemlje v Črnučah ter Stožicah za Športni park Črnuče. Občina bo ostala lastnica teh tudi po podpisu pogodbe z zasebnikom. Zasebni investitor pa bi pridobil pravico gradnje na zemljiščih za 30 let. Po preteku koncesijskega obdobja bo zasebnik prenesel objekt na občino.
Medtem pa mora zasebni partner prevzeti vse finančne stroške in obveznosti pri projektiranju, zagotoviti gradbeno dovoljenje, pripraviti zemljišče in zgraditi objekt v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom ter nazadnje pridobiti še uporabno dovoljenje. Po tem pa ves čas koncesije seveda tudi vzdrževati center.
O terminskem načrtu končanja projektov na občini še ne želijo govoriti, tudi ne o morebitnih evropskih oziroma državnih sredstvih, s katerimi bi sofinancirali projekt. "To je prepuščeno investitorju," pravi Kolenc, pri čemer bo interes za sofinanciranje najverjetneje izražen vsaj za Nacionalni gimnastični center - zaradi nacionalne razsežnosti projekta.
