Slab PR tedna mobilnosti
A prvi pogled na ljubljanske ceste, sploh v času prometnih konic, v teh dneh ne pokaže najbolj optimistične slike. Zaradi zapore odseka Slovenske ceste med Figovcem in Aškerčevo cesto se je namreč v središču mesta zgostil promet, zaradi tega pa nastajajo tudi prometni zastoji, ki delajo slabo reklamo tednu mobilnosti, ko naj bi se ljudje odpovedali osebnim avtomobilom.
Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da se je zaradi zapore Slovenske ceste večina prometa na relaciji Bežigrad-Center-Vič preusmerila na Bleiweisovo cesto, kjer prihaja do zastojev. Tiskovni predstavnik policijske uprave Vinko Stojnšek je še povedal, da sta v prometnih konicah obremenjeni tudi Prešernova in Aškerčeva cesta, prizaneseno pa ni niti drugim cestam na prej omenjeni razdalji.
Na policijski upravi so dejali, da policisti v prometnih konicah poskušajo pomagati z urejanjem prometa v določenih križiščih, kar počnejo tudi običajno. V tednu mobilnosti pa so temu namenili še dodatne tri policiste. Ob tem je Stojnšek priznal, da tudi policisti ne morejo vedno pospešiti prometa v križišču, saj jim to lahko uspe le, če v smeri pospeševanja ni nadaljnjih zastojev. Omenil je tudi, da praznjenje križišča nemalokrat onemogočajo vozniki sami, ki kljub temu, da ne morejo skozi križišče, ne počakajo, temveč zapeljejo v križišče in s tem zaprejo pot vozilom, ki jim v tem času prižgana zelena luč dovoljuje nadaljevanje poti.
So bili občani slabo obveščeni o zapori?
Na Mestni občini Ljubljana so omenjeno zaporo napovedali prejšnji teden in tako želeli pripraviti voznike, da bo del Slovenske ceste zaprt za praktično ves promet razen za mestne avtobuse. Na mestni občini smo povprašali, ali so pri načrtovanju zapore upoštevali nastanek morebitnih prometnih zastojev in kakšne ukrepe so predvideli, da bi jih preprečili. Odgovorov na vprašanja včeraj nismo prejeli, ker jih na občini zaradi odsotnosti pristojnih oseb niso mogli zagotoviti.
Strokovnjak za prometno inženirstvo dr. Peter Lipar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo meni, da je mestna občina storila premalo pri obveščanju ljudi o tednu mobilnosti in o sami zapori. "Prva točka vsake prometne politike je obveščanje ljudi. Ti morajo vedeti, kaj se bo dogajalo, prav tako pa morajo imeti na voljo znane alternative, takšne in drugačne, sicer bodo ljudje samo po nepotrebnem razdraženi," je prepričan Lipar.
"Poskuse je treba delati na računalnikih, ne takoj na cestah"
Lipar v zastojih zaradi ene zapore vidi tudi pozitivne vidike. "Nastala situacija je bila dobra šola tako Ljubljančanom kot tudi občinski oblasti," je dejal Lipar in pojasnil, da je mesto s tem dobilo potrditev, da mora, preden se dokončno odloči za zapiranje katere od večjih cest v središču mesta, nujno skleniti notranji cestni obroč, ki zdaj čaka na zaključek povezave Roška-Njegoševa. Ljubljančani pa so po Liparjevem mnenju dobili lekcijo o tem, kaj se bo zgodilo s prometom, če ne bomo ukrepali in če ukrepi ne bodo strokovno načrtovani.
Kljub temu je Lipar razočaran, da mestna občina učinkov zapore ni najprej preverila pri strokovnjakih. "S pomočjo računalniških simulacij lahko precej točno napovemo, kako se bo na prometu odrazila točno določena zapora. Takšne stvari je bolje najprej preizkusiti na računalniku in ne najprej na cestah," je povedal Lipar, ki zagotavlja, da bi se mestna občina tako lahko izognila marsikateri neprijetnosti.
