Najbolj obiskana kulturna ustanova v severovzhodni Sloveniji je Mariborska knjižnica. Kljub temu mora njena osrednja enota, v katero dnevno vstopa 1200 uporabnikov, shajati v nevzdržnih prostorskih razmerah na Rotovškem trgu. "Že več kot pet let imamo katastrofalno prostorsko stisko in nam vsak dodatni dan zamude še poslabšuje razmere," opozarja Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice.
Z 32,5 na 21,8 milijona evrov za knjižnico
Ko se je izkazalo, da selitev ni smotrna, je mesto sprejelo odločitev, naj knjižnica ostane na isti lokaciji, medtem pa jo bodo celovito prenovili. Maja 2008 je na arhitekturnem natečaju zmagala zamisel biroja Atelierarhitekti. Več kot tri leta kasneje na Rotovškem trgu še ne gradijo sodobne knjižnice, ki naj bi po prepričanju njenih avtorjev postala nova dnevna soba Maribora, saj bo pod isto streho združila pet knjižničnih enot in vse posebne zbirke Mariborske knjižnice.
Investicijski program se je znašel na dnevnem redu mestnega sveta šele v začetku letošnjega leta. A se je zapletlo. Občinska uprava z županom Francem Kanglerjem na čelu je namreč presodila, da je predlagani projekt, vreden 32,5 milijona evrov, predrag, zato so ga začeli klestiti. Iz projekta obnove so tako izpadli mestna hiša na Rotovškem trgu ter novi prostori v upravni stavbi knjižnice. Naložba je zdaj ocenjena na 21,8 milijona evrov. "Odločitev o racionalizaciji je bila sprejeta brez nas," poudarja Turjakova. "Seveda nismo srečni, a kljub temu menim, da bo ta rešitev še zmeraj sorazmerno dobra."
Po veljavnem terminskem planu bi morala občina prejeti gradbeno dovoljenje marca, gradnja pa naj bi se pričela v minulem juliju. Oba roka sta že zdavnaj mimo, zato bo nemogoče izpolniti napoved, po kateri bo primopredaja objekta izpeljana v decembru 2012, ko se izteče mariborsko kulturno prestolovanje. Novega roka si zdaj ne upa nihče napovedati. "To, da bomo zamudili kulturno prestolnico, je velika škoda," je razočarana direktorica.
Izdajo dovoljenja ovira nezadovoljen sosed
Večmesečno zamudo pri gradnji je povzročila ugotovitev upravne enote, da občina k vlogi za gradbeno dovoljenje ni priložila soglasij k pogodbam o začasni služnosti od vseh lastnikov sosednjih parcel. Zatem se je izkazalo, da se eden izmed lastnikov sosednjih parcel ni strinjal z načrtovanim načinom varovanja gradbene jame, ki posega pod njegov objekt. Zato je bila občina prisiljena nekoliko prestrukturirati projekt in dopolniti vlogo za gradbeno dovoljenje. A ga upravna enota še zmeraj ni izdala, saj je nezadovoljni sosed, ki ima zdaj status stranke v postopku, zahteval dodatna pojasnila.
Vse to zavlačevanje močno ovira delo v knjižnici, ki se je poleti že pripravila na začasno izselitev, a jo je morala nato preklicati. Kdaj bodo odšli v nadomestne prostore, si direktorica ne upa več napovedati. "Preseliti 130.000 enot gradiva s policami vred je velik zalogaj," pravi Turjakova.
Ogroženih 10 milijonov evrov
Zamujanje pa povzroča še hujše težave. V občinski upravi so julija opozarjali, da morajo dobiti gradbeno dovoljenje najkasneje do konca julija, saj bo drugače ogroženih 10 milijonov evrov, ki jih je za ta projekt obljubila vlada. Na občini kljub zamudi še vedno optimistično računajo na denar ministrstva za kulturo. "Imam neformalno informacijo, da je denar še rezerviran," ta optimizem deli Turjakova. "Vendar vseh pet milijonov evrov, ki so bili dodeljeni za letošnje leto, zaradi zamikov ne bomo mogli dobiti. Toda knjižnica je vendarle naložba in dodana vrednost za prihodnja desetletja, zato se mora uresničiti."
Župan Kangler pa odgovornost za zamude pripisuje vladi. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je poudaril, da je občina naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se infrastrukturni projekti čim prej uresničili, a je pri tem vedno naletela na različne težave, tudi s strani države, ki ne objavi načrtovanih razpisov za evropska sredstva. "Če država ne sprosti evropskih sredstev, ne moremo postaviti nove knjižnice, umetnostne galerije in drugih zadev, ki jih načrtujemo," je zatrdil župan.
