Problem z datumom torej ni bil na nemški strani, kar z drugimi besedami pomeni, da je bil na slovenski. Če zavrtimo film nekoliko nazaj, postaja jasno, zakaj. Borut Pahor je v vročici sprejemanja nove pokojninske zakonodaje Merklovo in slovensko vozovnico za tako imenovani nemško-francoski vlak zlorabljal za prepričevanje najprej poslancev, nato pa volilcev, da z zavrnitvijo reforme postajamo črne ovce v očeh države, od katere je odvisna naša gospodarska in posledično politična prekrvavitev.

Merklova je, potem ko je v Zagrebu Hrvatom dala za zgled Slovence, Srbom v Beogradu pa Hrvate, naredila tudi štiriurni postanek v Sloveniji. Ker ji nima kaj novega povedati, je bil obisk gledališki, s predstavo na Prešernovem trgu, po kateri bi si morali slovenski policisti napisati tisočevrske kazni zaradi prekoračitev hitrosti na območjih za pešce, skupaj z zaplembo vozil in vozniških dovoljenj. Ker pa je šlo za poseben odnos med državama, o katerem sta Pahor in Merklova podpisala skupno deklaracijo, novi prometni red v Sloveniji pač ni bil v veljavi.

No, tudi zato, ker so obiski nemških kanclerjev v Sloveniji rariteta. Povabilo Gerhardu Schröderju k nagovoru na Kongresnem trgu je zgolj začinilo deseto obletnico slovenske osamosvojitve, Merklova pa se je kot predsedujoča EU sredi januarja 2007 vljudnostno udeležila naše veselice ob uvedbi evra, zaradi katerega zdaj boli glava vse evrsko območje. Kaj resnejše novega se ne relaciji med Nemčijo in Slovenijo v minulih dvajsetih letih ni dogajalo. "Business as usual" je bila stalnica meddržavnih odnosov, čeprav je delež slovenskega izvoza v Nemčijo zlagoma s četrtine padel na petino in je novorojena država na sončni strani Alp vseskozi predstavljala manj kot odstotek nemške prodaje na tuje.

Nekdanji slovenski veleposlanik v Nemčiji Ivo Vajgl je že pred leti dejal, da prihod tujega voditelja v samozavestnih državah in v realnem svetu ne pomeni veliko, saj se državniki lahko dogovarjajo tudi na drugih srečanjih, da pa je lahko tak obisk simbolična potrditev dobrih odnosov med državama s silno koristnimi neposrednimi stiki med voditelji. Glede na to, da o dobrih slovenskih odnosih z Nemčijo nihče ne dvomi, velja pogledati neposredne koristi. Ne za Slovenijo in Nemčijo, ampak za Pahorja in Merklovo. Da potapljajoči se slovenski premier kolovrati naokrog za rešilnimi bilkami, je že vsakomur jasno, zato niti o vlakih niti o posebnih deklaracijah ne gre izgubljati besed. A tudi kanclerki doma vse bolj teče voda v grlo, ne samo zaradi kritik s strani njenega ostarelega mentorja Helmuta Kohla, ampak iz vrst lastne stranke in koalicijskih partnerjev zaradi pomanjkanja idej, kam peljati državo. Merklova, ki je vehementno delila nauke Zagrebu in Beogradu, se je v Ljubljani srečala s svojim žepnim zrcalom. In zato obnemela.