Ministrstvo je sicer opravilo temeljito analizo delovanja zbornice, vendar so ugotovitve ostale nekje v predalu. Minister Dejan Židan namreč meni, da morajo o obliki članstva v zbornici odločiti njeni člani (vseh je okoli 111.000), ne politika. Toda zbornica referenduma o tem še ni izpeljala.

Avstrijska koroška zbornica je to storila zaradi gonje, ki jo je proti njej zganjal zdaj že pokojni koroški deželni glavar Jörg Haider.

Haiderja utišali z referendumom

Peter Krištof je povedal, da so takrat med člani avstrijske koroške zbornice izpeljali referendum. Udeležilo se ga je 80 odstotkov članov (pri nas jih celo na zbornične volitve pride le desetina), pokazal pa je, da jih 80 odstotkov podpira obvezno članstvo. "S tem se je razprava končala," je dodal Krištof, ki je prepričan, da lahko zastopstvo tako majhnih kot velikih kmetov zagotavlja le obvezno članstvo v zbornici.

Nekateri veliki kmetje v Sloveniji se s tem ne strinjajo. Andrej Podpečan meni, da kmetje zbornico potrebujejo, vendar ne v zdajšnji obliki. "Ne trdim, da je slaba, toda glede na denar, ki ga porabi, je bistveno premalo učinkovita. Prepričan sem, da bi se s prehodom na prostovoljno članstvo njena učinkovitost močno povečala," je dejal Podpečan. Kot zapriseženega demokrata ga namreč moti, da mora biti član nečesa, česar noče, in zagotovil je, da bi bila njegova kmetija včlanjena v zbornico tudi v primeru, če bi bilo članstvo prostovoljno. Podpečan je ocenil, da je bila v preteklosti storjena napaka, ko so kmetijsko svetovalno službo in še nekatere druge javne službe prenesli pod okrilje zbornice. "Zaradi njih je zbornica še vedno preveč vezana na državne jasli, in če se resno postavi proti državi, ji ta takoj zapre finančno pipico," je opozoril Podpečan.

Dodajmo, da je pritisk v tej pipici močan, saj skoznjo iz državne blagajne v zbornično na leto priteče okoli 18 milijonov evrov.

Za in proti

Kmet Franc Štuhec zagovarja obvezno članstvo v zbornici. "Če z njo nismo zadovoljni, zamenjajmo tiste, ki nas zastopajo v organih zbornice, kajti tisti, ki smo jih izvolili, svojega dela očitno ne opravljajo kakovostno," ugotavlja Štuhec. Marjan Gorenc pa je prepričan, da bi bila zbornica še vedno reprezentativna, četudi bi bilo članstvo prostovoljno. "Število članov ni merilo za dobro delo. Naša kmetija plača na leto 160 evrov zborničnega prispevka. Raje bi videl, da bi plačali 500 evrov, a bi imeli zato bistveno več od zbornice. Ne zanima me, ali je članstvo obvezno ali ne. O tem naj odloči politika, sam pa od te organizacije pričakujem večjo strokovnost, boljši in hitrejši sistem informiranja članstva, bolj komercialen pristop in konkurenčne cene storitev svetovalne službe, saj jo financira državni proračun, a si za nekatere storitve zaračunava več kot nekdo, ki se ukvarja s tržno dejavnostjo, brez denarne pomoči države," je kritičen Gorenc.

Predsedniku zbornice Cirilu Smrkolju pa se zdi smešno, da se razprave o članstvu v KGZS začnejo pred vsakimi državnozborskimi volitvami. Ocenjuje namreč, da si želijo s tem posamezne politične stranke nabirati točke. Smrkolj je za referendum o obliki članstva v primeru, če ga bodo izpeljali za vse zbornice, ki delujejo v Sloveniji, ne le za kmetijsko-gozdarsko. "Po veljavnem zakonu je članstvo obvezno, vendar lahko politika to kadar koli spremeni," je opozoril Smrkolj. In dodal, da KGZS zastopa velike in majhne kmetije ter cerkvene ekonomije: "Mislim, da stvari kar uspešno peljemo."

Tisti, ki kažejo nestrpnost do zbornice, so, ugotavlja Smrkolj, povečini člani njenih organov. "Svet zbornice ima opozicijo in koalicijo, ki me je postavila za predsednika. Moja prva ocena, da bo mogoče zbornico voditi z levo roko - od dve do tri ure na dan - pa je bila napačna," je Smrkolj pojasnil, zakaj je kmalu po izvolitvi prelomil obljubo in postal profesionalni, ne honorarni predsednik zbornice.