To je revidiralo učinkovitost poslovanja sklada v obdobju od 2006 do konca leta 2009 in ugotovilo, da prispevek, ki ga za razgradnjo plačuje Gen Energija, lastnica slovenskega dela jedrske elektrarne, ni dovolj visok, da ministrstvo za gospodarstvo in vlada pri določitvi pogojev poslovanja sklada in njegovem nadzoru nista bila dovolj učinkovita, prav tako ni ustrezno opredeljen način revidiranja smotrnosti in namenskosti porabe sredstev sklada.
Nad tem bedi državni zbor, saj gre za poseben sklad, ki deluje po lastnem zakonu, zakon o javnih skladih pa zanj ne velja. Na računskem sodišču menijo, da bi neposredna uveljavitev določb zakona o javnih skladih zagotovila ustreznejše podlage za poslovanje, dopuščajo pa tudi možnost, da se sklad oblikuje kot proračunski sklad. Tudi ko gre za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov - da se ta premika iz zakonsko določenega leta 2013 na 2016, smo poročali včeraj - razmerja niso urejena. "Tveganje je, da vsi izdatki v zvezi z odlagališčem, k čemur naj bi polovico prispevala tudi Hrvaška, ne bodo evidentirani in posledično tudi ne zaračunani," je opozoril vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Da bi sredstva, ki jih za razgradnjo NEK plačuje Gen Energija, zadostovala, bi se moral prispevek povečati s treh evrov na megavatno uro vsaj na 10,93 evra na megavatno uro, je še ugotovilo sodišče, ki pa ob tem opozarja na grožnjo podražitve električne energije. Gre namreč za 264-odstotno povečanje prispevka Gen Energije, a ključni problem je, da revizije programa razgradnje, ki bi morala biti končana že leta 2009, še vedno ni, tako tudi ni jasnega izračuna, koliko bo razgradnja sploh stala. Kot primer naj povemo, da so uporabljene metode razgradnje iz leta 1996, prav tako ni jasno, ali se bo odlagališče gradilo le za slovenski del odpadkov, niti kako dolgo bo NEK obratoval. Če bo dejansko obratoval le do leta 2023, kot je predvideno, bi sredstev, ki bi se za razgradnjo začela porabljati leta 2020, tri leta kasneje že zmanjkalo.
Družba Gen Energija povečanja prispevka s treh evrov na 10,93 evra ne bi prenesla, je včeraj za Dnevnik pojasnil njen prvi mož Martin Novšak. "Nihče ne plačuje več kot pet evrov, večinoma plačujejo evro na megavatno uro," je dodal. Po njegovem mnenju so stroški razgradnje v višini 2,4 milijarde evrov ocenjeni previsoko, saj bo tehnologija razgradnje napredovala, življenjska doba NEK pa bo podaljšana, kar pomeni, da se bo prispevke plačevalo dlje, hkrati se bodo donosi lahko ustvarjali dlje. NEK lahko po Novšakovih besedah brez večjih vlaganj posluje vsaj 20 let dlje, torej vsaj do leta 2043.
katja.svensek@dnevnik.si
