Kaj menite o obveznem uvajanju delilnikov stroškov toplote v večstanovanjske stavbe?

To je posledica evropske direktive o energetski učinkovitosti v stavbah, ki je med ostalimi ukrepi predvidela tudi ukrep plačevanja stroškov po dejanski porabi. To je postal obvezen ukrep …

Za celotno EU?

Ne, ampak v Sloveniji je to zakonodajalec predpisal s spremembo energetskega zakona. A tu je nastal nesporazum, saj direktiva zahteva meritev porabljene toplote za ogrevanje, ki je nekaj drugega kot delitev stroškov. Meritev dobavljene energije za ogrevanje se izvaja na glavnem števcu porabljene toplotne energije za posamezno stavbo, nato pa se na podlagi veljavnega tarifnega sistema izračuna strošek za dobavljeno toploto. Ta strošek je treba poravnati do zadnjega centa. Da bi ta strošek razdelili med uporabnike toplote v večstanovanjskih blokih, je bil sprejet pravilnik o načinu obračuna in delitve stroškov za večstanovanjske in druge stavbe z več odjemalci. Ta pravi, da je treba vgraditi naprave za indikacijo deležev v strošku za prevzeto toploto. Pravilnik in sprememba energetskega zakona sta bila sprejeta na hitro samo zato, da zadovoljimo Evropo, nismo pa upoštevali razmer pri nas in tega, da ljudje niso vajeni delitve stroškov po porabi.

Vendar pravite, da bi Slovenija lahko sprejela tudi drugačno rešitev, ne da bi kršila direktive?

Zakonodajalec je ukrep razširil na obvezno vgradnjo delilnikov stroškov za toplotno energijo, ki je direktiva ne zahteva. Direktiva samo zahteva plačevanje stroškov za ogrevanje po dejanski porabi, način izvedbe pa je prepuščen državi. Država bi lahko na primer s priporočilom nadaljevala politiko Eko sklada, ki spodbuja vgradnjo delilnikov, vendar ta ni obvezna. Pod pritiski različnih "lobijev" pa so vpeljane tehnologije, po katerih lahko izbiramo le med kalorimetri in elektronskimi delilniki in ničemer drugim. To je posledica pritiskov lobijev, za zakonodajalca pa najlažja rešitev.

Pravite, da zakonodajalec ni upošteval razmer pri nas. Lahko podrobneje pojasnite, zakaj obvezna vgradnja delilnikov do 1. oktobra ni primeren ukrep za Slovenijo.

Lastniška struktura stanovanj je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo neugodna za izvajanje takih ukrepov. Več kot 85 odstotkov stanovanj je v zasebni lasti, medtem ko se v tujini ta delež giblje med 40 in 50 odstotki. Verjetno se je zakonodajalec odločil za zakonsko obveznost, ker je v zasebno lastnino težko posegati, a ob tem je to zakonsko obveznost nejasno opredelil. Celotno situacijo zamegljuje dejstvo, da se ne ve, kdo je odjemalec toplotne energije in kdo je uporabnik toplotne energije. Zaplet izhaja iz ljubljanske situacije, ko so toplarne pred leti sklepale pogodbe o dobavi toplote neposredno s posameznimi lastniki stanovanj in ne na primer z upravniki stavb, da bi pri težavah s plačili lastnike lahko direktno tožile na sodišču. Pojavi se hipotetično vprašanje - kaj, če se lastniki odločijo, da delilnikov stroškov ne bodo vgradili. Zakonodajalec pravi, da bodo kaznovani po energetskem zakonu, vendar v njem nikjer ne piše, da je etažni lastnik tudi uporabnik toplotne energije, saj razen v Ljubljani nima nobenega pogodbenega odnosa z dobaviteljem toplote.

Drug problem pa je, da v Sloveniji nimamo zagotovljenih tehničnih pogojev za vgradnjo delilnikov stroškov.

Pojasnite, prosim.

Za vgradnjo delilnikov stroškov morata biti najprej zagotovljena dva tehnična pogoja - hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Vsako stanovanje mora namreč dobiti toliko toplote, kot je izračunal projektant, kar dosežemo s hidravličnim uravnoteženjem. Prav tako pa je pomembno, da lahko na porabo te toplote vplivamo, kar omogoča termostatski ventil. Nemci so v 80. letih, ko so uvajali sistem delitve stroškov glede na porabo, hidravlično uravnoteženje postavili kot pogoj za uporabnost večstanovanjske stavbe. Pri nas tega takrat ni bilo, zato je treba ta fond starejših stavb primerno obnoviti zdaj. Ob tem pa pri nas obstajajo objekti, kjer je hidravlično uravnoteženje skoraj nemogoče vzpostaviti - recimo tam, kjer ogrevalne cevi tečejo v medprostoru, na primer nad zaklonišči, saj tja ni mogoče poseči.

Kako pa je to urejeno v Evropi?

Največ so na tem področju naredili Danci. Potem sledijo Nemci, pa tudi pri Francozih in Angležih vgradnja merilnikov in delilnikov stroškov ni več vprašanje. Vendar ta še vedno ni obvezna na tak način kot pri nas, ampak je posledica normalne gradnje, pri kateri so tehnični pogoji za delovanje ogrevalnega sistema zagotovljeni, vključno z vgradnjo delilnikov stroškov.

Torej pri njih vgradnja delilnikov ni obvezna?

Obvezna je na tak način, da na trgu nihče ne bo kupil ali najel stavbe oziroma stanovanja, kjer ni zagotovljena delitev stroškov za ogrevanje po porabi. To je posledica 30 let razvoja, pri nas pa je vgradnja prišla z vstopom v EU. Zato teh držav tudi ne moremo primerjati s Slovenijo. Mi se lahko primerjamo z Romunijo, Češko, Slovaško, torej z novimi članicami EU. Mislim, da so v Romuniji to zakonsko uredili kot pri nas, vendar so se soočili s podobnimi težavami kot mi, zato so umaknili zakon, izdali priporočilo in vgradnjo delilnikov prepustili trgu in dobaviteljem naprav. Enako velja za Češko, kjer so s spodbudami dosegli, da je skoraj 80 odstotkov stanovanj v večstanovanjskih stavbah opremljenih z delilniki. Pri tem pa moramo vedeti, da je tam stopnja zasebnega lastništva stanovanj precej nižja kot v Sloveniji, saj je večina stanovanj najemniška.

Uvajanje merilnikov je smiselno le skupaj s hidravličnim uravnoteženjem in vgradnjo termostatskih ventilov, saj sicer ne prihranimo skoraj nič toplotne energije. Tudi Eko sklad subvencionira E- in F-ukrep skupaj (hidravlično uravnoteženje in vgradnjo termostatskih ventilov, op.p.), ta dva ukrepa pa sta pogoj za subvencioniranje D-ukrepa, torej vgradnjo delilnikov stroškov.

Kako je s temi prihranki?

S hidravličnim uravnoteženjem se prihrani od 10 do 15 odstotkov toplotne energije glede na neuravnotežen sistem. S termostatskimi ventili pa uravnavamo temperaturo v stanovanju. Če znižamo srednjo temperaturo stanovanja za eno stopinjo, privarčujemo 6 odstotkov energije, z znižanjem za dve stopinji privarčujemo 12 odstotkov. S spremembo bivalnih navad - kjer zdaj vidim delilnik, ki prikazuje moj delež porabe toplote - je mogoče prihraniti še okoli 5 odstotkov energije. Zdaj mi pa povejte, koliko prihranim samo z vgradnjo delilnikov brez omenjenih dveh ukrepov. Prav tukaj se začne spor, ker uporabnik ne vidi prihranka, saj ga ni. Ob tem pa se še dogaja, da nekdo zaradi vgradnje delilnika in napak v metodi delitve stroška plačuje dvakrat več kot prej.

Zakaj?

Ker dobi dvakrat več energije. Vzemimo preprosto cev za zalivanje vrta in vanjo na vsak meter naredimo luknjo ter odprimo vodo. Curek iz prve luknje bo izjemno visok, iz zadnje luknje pa bo voda le kapljala. Če curka iz prve luknje ne potisnemo nekoliko navzdol, bo že iz prve luknje ušlo ven preveč vode, druge luknje pa bodo dobile le preostanek. Enako je z ogrevalnim sistemom. Če ne uravnavamo pritiska po celotnem sistemu in ga hidravlično ne uravnotežimo, tisti, ki je bližji toplotni postaji, dobi večji pretok ogrevalne vode, s tem pa tudi več energije. Posledica je pregrevanje njegovega stanovanja in če ima na radiatorjih ročne ventile, odpre okno. Poraba energije je tako še večja.

Toda, ali ne bi mogli problema rešiti že z uravnavanjem temperature preko termostatskega ventila?

Delno je to mogoče, vendar ne pri velikih objektih. Tu bo termostatski ventil sicer začel zapirati dotok tople vode, ampak hkrati bo začel piskati, ker bo pritisk zanj prevelik. Voda bo prešla v nadzvočno hitrost, to pa povzroča piskanje, tresenje in ropotanje.

Kaj pa se dogaja v stanovanjih, kjer dobijo v radiatorje premalo vode?

Oni pa se razburjajo, ker plačujejo zato, da imajo premalo ogrevano stanovanje in so na mrzlem, saj radiatorji prostorov ne ogrejejo na 20 stopinj. Ti bi plačali še enkrat več, da bi bili na toplem. Če želite tak problem rešiti brez hidravličnega uravnoteženja, morate dvigniti temperaturo ogrevalne vode, kar pomeni še večje pregrevanje spodnjih stanovanj. Ali pa - kar je še večja napaka - povečati moč črpalke, da tistemu na vrhu zagotovite večji pretok vode, a ob tem tistemu spodaj začne piskati v radiatorjih.

Torej ne drži, da zaradi hidravlično neuravnoteženega sistema delilniki napačno zaznavajo porabo toplote v stanovanju? Različna temperatura vode v posameznem radiatorju torej ne povzroča napačnega zaznavanja toplotne porabe?

Ne, to ne drži. Res pa je, da se napaka kalorimetra bistveno poveča, kadar pretok vode oziroma obremenitev števca pade pod vrednost minimalnega dovoljenega pretoka, ki še zagotavlja pravilno delovanje števca.

Sicer pa so delilniki s tehničnega vidika ne glede na proizvajalca enaki, ker morajo ustrezati določenemu standardu. Različni proizvajalci dodajajo različne stvari, na primer datum ali uro, a po standardu morajo imeti vsi elektronski delilniki obvezni tehnični del enak, enako velja za vse kalorimetre. Pri tem pri starih večstanovanjskih objektih z dvocevnimi sistemi, kjer na primer en dvižni vod povezuje vse kuhinje v vertikali bloka, drugi vse kopalnice in tako dalje, druge možnosti kot vgradnje delilnikov na ogrevalna telesa ni. Pri novejših gradnjah od 1980. let dalje pa smo razvili enocevni sistem, kjer je z eno ogrevalno zanko povezana samo ena stanovanjska celota in je na hodniku priključena na dvižni vod. Tu lahko pred stanovanjem namestimo kalorimeter.