Janez po petih letih še lahko podaljša bivanje, Miha po treh ne
Manja K. se je v študijskem letu 2008/2009 vpisala v 1. letnik ekonomije in isto leto se je vselila v študentski dom. Ker je študentka na bolonjskem študijskem programu in je redno napredovala v višji letnik, bo letos vpisala absolventski staž. Toda pravica do bivanja v domu ji pripada zgolj izjemoma, če bi dokazala težek socialni ali zdravstveni položaj, saj je že izrabila redno dobo subvencioniranega bivanja na 1. stopnji študija, čeprav je v študentu bivala zgolj tri leta. Tudi Janez K. se je vselil v študentski dom v študijskem letu 2008/2009, ko je bil v drugem letniku študija. Naslednje leto je ponavljal letnik, a kljub temu ostal v študentskem domu, letos pa končal tretji letnik. Janez se mora letos izseliti iz študentskega doma in pod nobenim pogojem ne more podaljšati bivanja. Ker je ponavljal letnik, je namreč že izrabil najdaljšo dobo bivanja v študentskem domu na prvi stopnji študija. V kako neenakopravnem položaju sta pravzaprav Manja in Janez glede na svoje starejše kolege, prikazuje naslednji primer. Miha H. se je na študij komunikologije vpisal v študijskem letu 2005/2006 in isto leto pridobil posteljo v domu. Naslednje leto je ponavljal letnik, a kljub temu ostal v študentskem domu, leto kasneje pa pavziral. Letos je končal 4. letnik. Vseh pet let študija, razen v letu, ko je pavziral, je koristil pravico do bivanja v študentskem domu. Letos, ko je vpisal absolventski staž, pa lahko to pravico še podaljša, če le pridobi ustrezno potrdilo. Še več, če Miha ne bi ponavljal letnika, bi lahko brez kakršnih koli potrdil še eno leto ostal v študentskem domu.
Spremembe niso bile jasne niti vodilnim v domovih
Pravilnik iz leta 2001 je namreč določal, da lahko študent v študentskem domu biva štiri letnike dodiplomskega študija ter med enoletnim absolventskim stažem, bivanje pa je lahko študent podaljšal še za dve leti, če se je vpisal na podiplomski študij. Pravilnik so spremenili leta 2008 in določili, da pravica do bivanja v študentskem domu pripada študentom v času študija na vseh stopnjah po novem bolonjskem sistemu. Študent lahko po spremenjenem pravilniku med absolventskim stažem v študentskem domu izjemoma biva še eno leto, če predloži dokazila pristojnih organov o težkem socialnem in zdravstvenem položaju.
Ta pravila veljajo za študente, ki so pridobili posteljo v študentskem domu v študijskem letu 2008/2009 ali kasneje. Za študente, ki so začeli uveljavljati pravico do subvencioniranega bivanja prej, pa še naprej velja stari pravilnik, je pojasnila Meta Dobnikar, vodja sektorja za visoko šolstvo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
"V praksi torej to pomeni, da študentje, ki so se vselili v dom pred študijskim letom 2008/2009 in bodo letos absolventi ter niso ponavljali letnika ali se prepisali, lahko še bivajo v domovih. Študentje, ki pa so se vselili kasneje in bodo letos absolventi, pa lahko bivajo le pod pogojem, da bodo s potrdili dokazali, da so zelo bolni ali da so v težkem socialnem položaju," je pojasnila vodja sektorja za študentske zadeve v Študentskih domovih Ljubljana Darinka Kabelka Vrdlovec.
Tolmačenje novega pravilnika je povzročilo nekaj preglavic tudi direktorjem študentskih domov, ki so ministrstvo zaprosili za pojasnilo, kako naj si spremembe razlagajo, je pred časom priznala direktorica študentskih domov v Ljubljani Ksenija Preželj. Zmeda je v zadnjih leta nastala tudi v samih domovih, kjer so mnogi absolventi že leta 2008 presenečeni prejeli obvestila, naj svoje prošnje za subvencionirano bivanje dopolnijo s potrdilom o težkem socialnem položaju ali s potrdilom zdravnika specialista o posebnem zdravstvenem stanju, sicer jim bivanja ne bodo podaljšali, čeprav je zdaj jasno, da jim je ta pravica pripadala brez dodatnih dokazil.
