Upravnik sicer vodi postopek vgradnje delilnikov in mora zbrati ponudbe ter jih nato predstaviti etažnim lastnikom, vendar so po stanovanjskem zakonu lastniki tisti, ki morajo z večino glasov odločiti, katero vrsto delilnika namestiti po stavbi ter kdo bo odčitaval porabo z njih in izračunaval deleže porabe. Pri tem je treba v vse enote stavbe za zagotovitev pravilnega obračunavanja porabe vgraditi delilnike iste vrste in tipa. V redkih primerih, ko porabe energije v večstanovanjski stavbi z več vhodi ni mogoče voditi za vsak vhod posebej, mora biti odločitev enotna za ves takšen stanovanjski kompleks, četudi ga vodi več upravnikov.

Pri izbiri delilnika stroškov za ogrevanje se stanovanjska skupnost vsaj na prvi pogled sooča s precej tehničnim problemom, vendar Gregor Saje iz podjetja SPL pravi, da so vsi delilniki na trgu narejeni po zahtevanih standardih, zato njihove tehnične zmogljivosti niso vprašljive. Trdi, da iz tega razloga tudi najrazličnejše (dodatne) lastnosti delilnikov, ki jih oglašujejo dobavitelji, niso pomembne. Pritrjuje mu tudi naš sogovornik iz drugega večjega podjetja, ki se pri nas ukvarja z upravljanjem stavb, a ni želel biti imenovan.

Mamljiv posel privablja neusposobljena podjetja

Edina pomembnejša dilema je po Sajetovih besedah ta, da je pri eni vrsti delilnikov možno daljinsko odčitavanje porabe iz centrale, pri drugi se mora izvajalec odčitavanja sprehoditi po večstanovanjski enoti in s hodnikov sprožiti prenos podatkov z delilnikov na svojo napravo, pri tretji pa je odčitavanje podatkov mogoče le neposredno z delilnika in je torej potreben vstop v stanovanje. Etažni lastniki lahko preverijo, kaj je zanje ugodneje oziroma bolj sprejemljivo.

Vprašljivo pa je, ali bodo delilniki (baterije, elektronika zaradi izpostavljenosti toplotnim nihanjem) res delovali napovedanih 10 let, pravi Saje in opozarja, da garancije zanje v povprečju veljajo le dve do tri leta. Kateri delilniki so res kakovostni, se bo tako po Sajetovih besedah izkazalo šele skozi čas. Sogovorniki iz obeh upravljalcev večstanovanjskih stavb etažnim lastnikom priporočajo izbiro specializiranega podjetja z referencami, ki se že dalj časa ukvarja z dobavo in vgradnjo delilnikov. Zagotavljajo, da se na ta način lastniki praktično ne morejo osmoliti. Na našem trgu je približno pet ponudnikov, ki obvladajo tako dobavo delilnikov kot njihovo vgradnjo. "Obstajajo pa tudi razni s. p.-ji, ki so včeraj odprli podjetje in ponujajo te storitve, čeprav se primarno sploh ne ukvarjajo z njimi in jih niti ne oglašujejo na svoji spletni strani oziroma je mogoče iz njihove brošure razbrati, da se sploh ne spoznajo na te zadeve," opozarja Saje. Kot namreč pravi naš neimenovani sogovornik, so delilniki trenutno vroče blago in mnoga podjetja, ki se sicer ne ukvarjajo s tem področjem, so jih pograbila kot tržno nišo in priložnost za zaslužek.

Treba je paziti na skrite stroške

Ena od pasti so po Sajetovih besedah tudi prikriti stroški, kjer nekateri izvajalci sicer ponujajo nizko ceno za delilnike in njihovo vgradnjo, vendar zato na primer zahtevajo dodaten mesečni prispevek za vzdrževanje sistema. Prav tako nekateri izvajalci tako Saje vgradnjo svojih delilnikov pogojujejo s storitvami odčitavanja in izračunavanja deleža porabe. Etažni lastniki si s podpisom takšne pogodbe vsaj za nekaj let zvežejo roke in ne morejo na trgu posebej izbirati najugodnejšega izvajalca odčitavanja in izračunavanja deleža stroškov za ogrevanje oziroma ga zamenjati, če jim stari ne ustreza več. Oziroma to lahko storijo proti plačilu za prenos podatkov, kar pa bistveno podraži storitev, pojasnjuje Saje.

Pri sami izbiri izvajalca odčitavanja oziroma izračunavanja deležev porabe kakšnih večjih pasti ni, saj morajo vsi izvajalci znati uporabljati pravo metodologijo za obračunavanje porabe, pojasnjuje neimenovani sogovornik. Je pa res, da imajo nekateri s tem več izkušenj, dodaja. Te so po Sajetovih besedah pomembne, ker je treba znati pravilno upoštevati vse spremenljivke (na primer prehajanje temperature skozi stene) in nepredvidljive dogodke, kot je okvara delilnikov.

Neimenovani sogovornik še opozarja, da nekateri izvajalci vnaprej nudijo fiksno ceno za odčitavanje in izračunavanje deležev porabe, drugi pa tega tveganja nase nočejo prevzeti, saj je težko vnaprej predvideti dejanske stroške za te storitve - stroški bodo namreč predvsem v večjih objektih odvisni od delovanja radijskega signala. A kljub temu odstopanja od predvidenih stroškov ne bi smela biti velika, poudarja sogovornik.

Kaj storiti, če se lastniki ne morejo dogovoriti

Saje pravi, da obstajajo primeri, ko se etažni lastniki ne morejo dogovoriti, katero vrsto in tip delilnika namestiti ali pa njihove vgradnje niti nočejo, dogaja pa se tudi, da odločitve zaradi nesklepčnosti zbora lastnikov ne morejo sprejeti. Kaj v teh primerih storiti, je velika uganka za upravnike stavb, trdi Saje, saj zakonski dokumenti gospodarskega in okoljskega ministrstva niso usklajeni. Pravilnik o energetiki gospodarskega ministrstva zahteva vgradnjo delilnikov, po stanovanjskem zakonu pa se mora o vgradnji strinjati polovica etažnih lastnikov. Tako tudi ni jasno, ali bodo lastniki morali plačati v pravilniku predpisano kazen, če do 1. oktobra njihova stavba ne bo opremljena z delilniki, opozarja Saje.

Na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo, da je zakonodaja usklajena: soglasje o vgradnji delilnikov in izbiri izvajalca mora doseči polovica etažnih lastnikov, vsi lastniki, ki do predpisanega roka ne bodo vgradili delilnikov, pa bodo ne glede na razlog za zamudo morali plačati denarno kazen, saj bodo kršili energetski zakon. Ta za posameznika, ki do roka v stanovanju ne bo imel predpisanih delilnikov, predvideva 200 evrov kazni, 1.200 evrov globe pa bo moral plačati dobavitelj toplote, če stroškov toplote ne bo obračunaval glede na dejansko porabo.

So pa na ministrstvu priznali, da predpisi ne predvidevajo rešitve za primere, ko tehnične možnosti ne dopuščajo vgradnje delilnikov (na primer pri talnem ogrevanju), zato so že predvideli spremembo zakonodaje.

A po Sajetovem mnenju v zakonskem roku vseh potrebnih delilnikov tudi ob soglasju lastnikov ne bo mogoče namestiti. Po podatkih, ki jih navaja ministrstvo za gospodarstvo, je imelo potrebne delilnike do konca leta 2010 vgrajenih le osem odstotkov stanovalcev v večstanovanjskih stavbah, v dobrih dveh mesecih, ki nas še ločita do 1. oktobra, pa dobavitelji po Sajetovih besedah preostalega števila potrebnih delilnikov ne bodo mogli zagotoviti. Prav tako vseh ne bo mogoče tako hitro namestiti.

Pri SPL trenutno vodijo postopek izbire ponudnikov in izvajalcev vgradnje za približno 40 odstotkov stavb, ki jih upravljajo in potrebujejo delilnike, prav tako pri neimenovanem upravniku. Sogovornik iz tega podjetja pojasnjuje, da so se mnogi etažni lastniki že lani dogovorili za vgradnjo delilnikov, a je podjetje z izvedbo počakalo do poletja, saj je bolje, da se vgradnja izvede zunaj ogrevalne sezone. Poleg tega zakonodajalec ves čas spreminja predpise na področju upravljanja, zato se veliko stvari izvaja v zadnjem trenutku, vlada pa celotno breme izvedbe prelaga na upravnike, še opozarja sogovornik.

Enak očitek je mogoče slišati v SPL, Saje pa pojasnjuje, da postopke vgradnje delilnikov vodijo tako pozno tudi zaradi večkrat spremenjenih interpretacij glede možnosti financiranja celotnega sistema delilnikov iz rezervnega sklada. Po besedah neimenovanega sogovornika sprva upravniki sploh niso dobili nobene informacije o tem in so bili prepuščeni sami sebi, nato pa je vlada izdala nasprotujoči si mnenji. Po Sajetovih besedah je bilo sprva možno za nakup in vgradnjo delilnikov uporabiti sredstva rezervnega sklada le ob strinjanju vseh etažnih lastnikov, šele v letošnjem letu pa je ministrstvo za okolje in prostor podalo mnenje, da se delilniki lahko financirajo iz sredstev rezervnega sklada, če se o tem strinja 75 odstotkov etažnih lastnikov. Za vgradnjo centralnih enot oziroma opreme za daljinsko odčitavanje zadostuje soglasje polovice etažnih lastnikov.