Na vprašanje, zakaj je vsaj višješolska diploma določena kot pogoj za pridobitev subvencije za najemnino, na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da je ob sprejemanju zakona "prevladalo stališče, da so prav mladi, ki študirajo, najbolj izpostavljeni pri ustvarjanju družine, saj si družino ustvarijo praviloma šele po koncu študija".
Ministrstvo: Visoko usposobljeni kadri pomembni za družbo
Zaradi tega so, tako ministrstvo, subvencije za najemnine, ki trajajo največ dve leti, namenjene pomoči na začetku kariere, ko "dohodki praviloma niso visoki". Ob tem pa, kot kaže, odpadejo tisti, ki si, tako kot v primeru našega bralca, družino ustvarijo pred zaključkom študija. Mimogrede, ministrstvo navaja tudi, da je bil pri sprejemanju zakona "posebej izpostavljen razlog, da so visoko usposobljeni kadri izrednega pomena za družbo in gospodarstvo".
Toda mlade družine brez višješolske izobrazbe niso popolnoma izključene iz sistema subvencij za najemnine. Ministrstvo namreč navaja, da lahko te družine na občinah uveljavijo subvencijo za najem stanovanja na trgu. Pri tem pa obstaja pogoj, da so se prijavili na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Če ga niso dobili ali pa razpisa zanj v določeni občini sploh ni bilo, imajo na voljo subvencije v enaki višini kot mlade družine z vsaj enim diplomantom, so nam sporočili na ministrstvu. Ob tem dodajajo še, da v tem primeru doba prejemanja subvencije za najemnino ni omejena na dve leti.
Po navedbah ministrstva ta možnost zapolni vrzel, ki jo pušča premajhno število neprofitnih stanovanj. To potrjuje tudi visoko zanimanje za subvencionirane najemnine, saj jih je predlani prejelo 333 gospodinjstev, lansko leto pa je ta številka poskočila na 782.
Pogoji za subvencije "neizobraženim" precej strožji
Vendarle pa je ob tem treba poudariti, da so pogoji za pridobitev subvencionirane najemnine na občinah bistveno drugačni od pogojev, objavljenih v nedavnem pozivu stanovanjskega sklada, kjer je subvencionirana najemnina rezervirana le za izobražene. Zlasti je to razvidno iz dohodkovnega cenzusa. Pri nedavnem pozivu stanovanjskega sklada se pri dohodkovnem cenzusu upoštevajo neto dohodki predpreteklega leta, višina cenzusa pa je odvisna od števila članov mlade družine. Za dvočlansko družino tako cenzus znaša slabih 28.000 evrov, za tričlansko 35.000 evrov in za štiričlansko 41.000 evrov letnega prihodka.
Na drugi strani pa se cenzus za subvencionirano najemnino, ki jo ministrstvo navaja kot alternativo za manj izobražene, računa za vsako gospodinjstvo posebej. V izračun pa se poleg števila družinskih članov vključijo tudi ugotovljeni prihodek, velikost stanovanja, ki ga imajo v najemu, ter morebitno lastništvo nepremičnin ali celo večjih premičnin, kot je denimo avtomobil. Zaradi tega je višina cenzusa pri vsakem gospodinjstvu drugačna, vendar je kljub temu glede na subvencije za mlade družine cenzus tu bistveno nižji. Znan je bil primer invalidsko upokojene gospe, ki je živela s svojo brezposelno hčerko. Njuni skupni prihodki so znašali manj kot 600 evrov na mesec, pa sta kljub temu presegli cenzus.
Tudi navedba ministrstva, da subvencionirana najemnina, za katero lahko na občinah zaprosijo tudi nižje izobraženi, ni časovno omejena na dve leti, je rahlo zavajajoča. Drži sicer, da lahko prosilci za enoletno subvencioniranje najemnine zaprosijo večkrat, vendar do subvencije ostanejo upravičeni le, če ne presežejo cenzusa. Cenzusa pa ne smejo preseči niti v času prejemanja subvencij, saj potem ostanejo brez njih.
