Usoda mnogih objektov od Goreljka na Pokljuki do Ukanca ob Bohinjskem jezeru je, kot kaže, že zapečatena. Velkovrhova je zbranim lastnikom povedala: "Tudi občina Bohinj večkrat poziva državo in inšpekcije, da delujemo. V teh primerih gre res za dolgoletne postopke, ki so doživeli tudi že ustavne preizkuse. Toda mi ravnamo skladno z vladno uredbo oziroma tako imenovanim sanacijskim prostorskim aktom, ki je veljaven."
Če je bil prostorski zakon iz leta 1993 povod, da so se črnograditelji prijavili in želeli svoje objekte legalizirati, se je šele po sprejetju novega zakona o Triglavskem narodnem parku lani začelo dejansko "čiščenje" od primera do primera, od vikenda do vikenda.
Zgodbe lastnikov so različne, v Triglavskem narodnem parku naj bi sicer bilo okoli 400 nelegalnih objektov. Mnogi se kot črnograditelji niso izjasnili in župan Franc Kramar pravi: "Smo proti, da se vse meče v isti koš, vsak primer je zgodba zase. Bil sem pri ministru za okolje, ki ni bil naklonjen spremembam, ki bi ustavile sedanje izdajanje odločb. Mislim, da je nelogično, da so zdaj prizadeti samoprijavitelji, nekateri drugi pa ne. Da bi pa po pravni poti kaj uspeli, je utopija. Vsak objekt potrebuje 27 različnih soglasij in vsi ti v parku za pridobitev soglasij nimajo niti teoretične možnosti."
Zavod Triglavski narodni park se strinja s postopki, ki jih inšpektorat vodi na podlagi veljavnih predpisov, medtem ko so lastniki stavb ogorčeni. Mladen Jovanič je na primer opozoril na problem objekta na planini Zajamniki: "Še v državi ne vedo vsi, kaj delajo. Na kulturnem ministrstvu so nam rekli, da rušenja ne sme biti, ker je planina zaščitena, inšpektor pa nadaljuje postopek."
