"Iz prejšnjih primerov smo se naučili, da ošpice lahko prinesejo k nam in da se lahko prenesejo na osebe, ki so bolj dovzetne za to bolezen," je povedala dr. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. V minulih primerih se je namreč od obolelih okužilo še nekaj ljudi, ki so bili v stiku z njimi. Zato bo lahko število zdaj obolelih za ošpicami še višje, opozarja.

Da bi preprečili prenos bolezni na druge ljudi, pri IVZ pozivajo ljudi, ki so se vrnili iz tujine, pa opažajo, da imajo visoko temperaturo, vnete oči, pekoče žrelo in rdečkaste izpuščaje po telesu - to so namreč znaki ošpic - da pred obiskom ambulante osebnega zdravnika pokličejo po telefonu in jim bo dal navodila, kdaj naj pridejo na pregled, da se ne bodo srečali z drugimi pacienti in jih ogrozili. Prav tako svetujejo ljudem, ki nameravajo potovati v druge države, da se pred odhodom cepijo, če niso cepljeni proti ošpicam oziroma ošpic še niso preboleli.

Za doživljenjsko zaščito proti ošpicam sta potrebna dva odmerka cepiva. V Sloveniji v okviru rednega programa cepljenja cepimo od leta 1990 otroke z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. Že nekaj let je precepljenih okoli 95 odstotkov otrok in ocenjujejo, da "so otroci dovolj dobro zaščiteni", navaja Kraigherjeva. Proti ošpicam smo v Sloveniji začeli cepiti leta 1968, vendar so bile generacije otrok do leta 1979 cepljene le z enim odmerkom cepiva, zato so manj zaščitene in bi se v stiku z obolelo osebo lahko okužili. Zato je na mestu cepljenje z drugim odmerkom, če načrtujejo potovanje v tujino, svetuje Kraigherjeva. Pred boleznijo so zaščitene tudi generacije, rojene pred letom 1960, saj so te bolezen v glavnem prebolele.

V zadnjih letih se ošpice zaradi slabe precepljenosti prebivalstva pojavljajo v velikem številu v veliko državah, na primer v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, na Irskem, na Balkanu... Zadnji slovenski bolniki so ošpice prinesli iz Francije, Italije in Romunije.

Da bi omejili razširjanje bolezni, so pri IVZ zdravstvenim delavcem posredovali navodila, kako ravnati v primeru obolelih, je povedala Kraigherjeva, prav tako pa pozivajo ljudi, ki so bili v stiku z obolelimi, naj upoštevajo navodila zdravstvene službe in se cepijo proti ošpicam. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen. Prenašajo se s kapljicami po zraku pa tudi posredno prek okuženih predmetov. Bolezen lahko poteka v blagi ali hudi obliki, ko bolnik dobi pljučnico in vnetje možganov, kar lahko vodi tudi v smrt. Smrtne primere smo v Sloveniji zabeležili leta 1994, ko smo imeli zadnji velik izbruh te bolezni. Zdravila proti ošpicam ni in zdravijo le znake bolezni, na primer nahod in vneto žrelo. Bolnik je kužen, zato se morajo, da ne zbolijo, svojci cepiti. Cepljene je namreč edina zaščita proti tej bolezni. Še posebej so za okužbo dovzetni otroci, starejši, ljudje z zmanjšanim imunskim odzivom in nosečnice.