Ključni kriterij za izbor partnerja na javnem razpisu bo, koliko parkirnih prostorov bo pripravljen ponuditi občini v zameno za Mahrovo hišo. Po zelo optimističnem scenariju bi bilo lahko zanimanje tako veliko, da bi zasebni partner poleg garažne hiše pod Vodnikovim trgom s 616 parkirnimi prostori financiral tudi gradnjo garaže pod Krekovim trgom, kjer bi lahko zagotovili dodatnih 150 parkirnih prostorov. Garaži bi bili povezani ter bi imeli skupni uvoz in izvoz pod prizidkom Mahrove hiše pri Krekovem trgu. Obstaja pa tudi pesimistični scenarij: če zanimanje ne bo dovolj veliko, je občina pripravljena zasebnemu partnerju za nekaj let s koncesijo prepustiti garažno hišo, vendar je Janković prepričan, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Ne o enem ne o drugem scenariju na včerajšnji seji mestnega sveta svetniki niso veliko govorili, saj se je razprava vrtela predvsem okoli vprašanja, ali sta dokončanje garažne hiše in gradnja prizidka Mahrove hiše sploh v javnem interesu, ki je podlaga za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva. "Študentski hotel ne more biti v javnem interesu. Manjka tudi natančen investicijski projekt, ki bi določil stroške in obveznosti obeh strani. Tega spet zamenjujete z gradbenim dovoljenjem, ki je polno pomanjkljivosti," je opozoril svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek. Mojca Kucler Dolinar iz NSi je dodala, da proti gradnji govorijo arheološki, etnološki, arhitekturni, pravni in finančni razlogi.

"Akt ni v skladu z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ker ni natančno opredeljena njegova vsebina. Ta je preveč odprta in prepuščena nadaljnjim dogovorom z morebitnim zasebnim partnerjem," je še poudarila Kucler-Dolinarjeva. Zofija Mazej Kukovič iz SDS je bila zato prepričana, da svetniki o projektu razpravljajo zgolj zaradi tega, da lahko župan reče, da je mestni svet o tem razpravljal.

Dolgo so svetniki razpravljali tudi o dopolnjenem osnutku prostorskega akta, ki na okoli 20.000 kvadratnih metrov velikem območju med Jamovo cesto in nekdanjo tovarno Tovil na obeh straneh Gradaščice dopušča gradnjo okoli dvesto stanovanj. Namera je na noge spravila okoliške prebivalce, ki se bojijo, da bo skrivnostni investitor uničil njihov gozdiček na Viču.

Pobudnika projekta in naročnika prostorskega akta za to območje sta namreč družbi Velinvestment in Nipl, registrirani v Liechtensteinu. Mestni svetnik SDS Anže Logar je opozoril, da bo "iz zelene oaze" na Viču nastal "duplikat Celovških dvorov".

"Gre za iste ljudi, ki so sodelovali pri poslih Vegrada in Hypa, ki so pod drobnogledom kriminalistov. Zakaj bi morali iti na roko tem ljudem na škodo okoliških prebivalcev? Prostorski akt kljub poplavni ogroženosti predvideva tri podzemne etaže. Ne bi počakali najprej na protipoplavne ukrepe, potem pa pripravili podroben občinski prostorski načrt," se je spraševal Logar.

Alenka Pavlin z mestnega oddelka za urejanje prostora je ob predstavitvi osnutka prostorskega akta razložila, da je ministrstvo za okolje in prostor naložilo izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. "Območje je uvrščeno med poplavno manj in srednje ogrožene dele Ljubljane. Agencija RS za okolje je določila, da investitor ne sme realizirati projekta do izvedbe ukrepov, ki jih predvideva državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane," je še pojasnila Pavlinova. Mestni svet je kljub številnim pomislekom tudi ta prostorski akt gladko sprejel.