Mestna občina Koper je z ljubljanskim podjetjem Mons nepremičnine in inženiring v lasti podjetnika Jožeta Anderliča že septembra leta 2008 sklenila pogodbo o podelitvi stavbne pravice na delu Muzejskega trga. Mons je za 50-letno stavbno pravico ponudil nekaj manj kot štiri milijone evrov. Čeprav naj bi se gradnja garažne hiše, 14 stanovanj v treh etažah in gostinskega lokala v pritličju končala že lani, se do danes sploh še ni začela.

Podzemna cisterna ustavila gradnjo

Že prve arheološke raziskave so namreč pokazale, da je na širšem območju pod Muzejskim trgom podzemna cisterna. Piranski zavod za varstvo kulturne dediščine je od investitorja zahteval naj ohranit najdene cisterne.

Zavod je investitorju dal tri možnosti: da cisterne zavaruje na podlagi posebnega projekta zaščitene arheološke ostaline, da jo postavi na ogled "in situ" (na samem kraju) ali pa v sklopu novogradnje. Kljub odločbi piranskega zavoda pa je ministrstvo za kulturo investitorju neposredno izdalo kulturnovarstveno soglasje, ki dovoljuje odstranitev arheoloških ostalin po dokončani raziskavi.

Zavod za varstvo kulturne dediščine toži ministrstvo

Zavod za varstvo kulturne dediščine ni ostal križem rok in je proti ministrstvu za kulturo, pod okrilje katerega spada tudi sam, sprožil tožbo in upravni spor s predlogom za izdajo začasne odredbe za zadržanje odločbe ministrstva.

Upravno sodišče je predlog zavrnilo, saj je ugotovilo, da zavod ne more biti stranka v postopku. O tožbi, v kateri piranski zavod trdi, da mu ni bila dana možnost sodelovati v postopku kot stranki, upravno sodišče še ni odločilo.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so se "prav zaradi dolgotrajnosti postopkov in neutemeljenosti dodatnih kulturnovarstvenih pogojev piranskega zavoda odločili za odstranitev cisterne."Usoda podzemne cisterne je zdaj v rokah sodišča, vendar po dveh letih od prvih izkopov še vedno ne vemo veliko o podzemni cisterni.

Po znanih podatkih je edini, ki je podzemno cisterno tudi raziskal, koprski jamar Franc Malečkar. Za Dnevnik je Malečkar dejal, da so ga pred dvema letoma domačini in arheolog zaprosili, če lahko cisterno razišče, kar je tudi brezplačno storil.

Jamarju prepovedali dostop do cisterne

"Vemo, da sta pod zemljo dve polkrožni cisterni, ena od teh je zapolnjena, druga pa je v obliki vodnjaka, globoka 11 metrov in pride do morja. Šest metrov pod površjem, nenavadno globoko, je tudi kanalizacija. Nato je pod zemljo še rimski vodnjak, ki so ga zasuli, med pošto in stanovanjskim blokom pa je verjetno največja cisterna, v katero so mi prepovedali dostop," nam je razložil Malečkar.

Kot je še pojasnil koprski jamar, večina vprašanj o obsegu, dimenzijah, načinu gradnje, obdobju in funkciji cisterne, ostaja brez odgovora.

"Odgovorov na ta vprašanja ne morem dati, ker me je vodja izkopavanja obvestil, da mi je prepovedano približevanje cisterni, sicer me bo odpeljala policija, saj naj bi medijsko poročanje, ki je sledilo podzemnim ugotovitvam, povzročilo škodo investitorju," je o odkrivanjih povedal Malečkar.

"Najdba ima lahko kulturnozgodovinsko vlogo, ali bi lahko bila samo rezerva za požarno vodo v smislu civilnozaščitniške vloge. Nekaj takega ne poznamo daleč naokoli, zakaj ne bi cisterne zaščitili," se sprašuje Malečkar.

Peticija za in peticija proti

Malečkar je zato začel zbirati podpise za peticijo, ki jo bodo podali vladi, od katere bodo zahtevali ohranitev podvodnih rezervoarjev. O peticiji pa razmišljajo tudi okoliški stanovalci, ki ne trpijo več življenja v prahu in izkopaninah.

"Prah je neznosen, saj noben voznik ne upošteva prometnih pravil, zato se neprestano dviguje. Tudi naše stranke se bodo pridružile peticiji. Nagibamo se k temu, da ponovnih arheoloških izkopov ne bomo podprli, saj nimajo smisla, ker so že vse našli. Strinjamo se, da je cisterna lepa najdba, vendar se to vleče že skoraj tri leta in je žalostno, da se državni organi med seboj tožarijo, medtem pa prebivalci živimo v nemogočih pogojih," je bil kritičen Matjaž Božič iz sosednjega lokala Museum.

Občina podpira investitorje

Na Mestni občini Koper si želijo, da bi investitor čim prej pridobil vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje.

Direktorica občinske uprave Sabina Mozetič nam je razložila, da so "zaradi razjasnitve in uskladitve vseh strokovnih izhodišč in podlag začeli postopek sprejema občinskega prostorskega načrta, ki je v fazi usklajevanja. Vendar pa je nujno, da se predhodno reši vprašanje ohranitve vodne cisterne, saj bi vztrajanje pri ohranitvi zbiralnika na dosedanji lokaciji najverjetneje pomenilo tudi konec te, za Mestno občino Koper nadvse pomembne naložbe."

Vsega upanja niso izgubili niti pri Monsu, kjer dosedanje vložke v projekt ocenjujejo na 1,7 milijona evrov. "Vzrok za "zamudo" je znan, to je spor med ministrstvom za kulturo in piranskim zavodom za varstvo kulturne dediščine, vendar bomo vztrajali in počakali, da se reši. Šele potem bomo lahko vedeli več o rokih in končni vrednosti investicije," je napovedala tiskovna predstavnica Monsa Saša Mrak.