Sedanji NEP Soškim elektrarnam med drugim onemogoča gradnjo verige hidroelektrarn na Idrijci in HE Učja. Na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljajo, da slednja okoljsko ni sporna, je pa gradnjo zavrnilo ministrstvo za okolje zaradi zakona o Soči, ki prepoveduje gradnjo energetskih objektov od Trnovega navzgor. Več priložnosti jim NEP prinaša pri vetrnih elektrarnah, kjer ponuja 14 okoljsko sprejemljivih lokacij (ali bodo tudi družbeno sprejemljive, bo pokazal čas), od tega sedem na Primorskem. Konkretnih investitorjev za zdaj še ni, se pa za nekatere lokacije zanimajo v Elektru Primorska. "Prepričan sem, da bomo tokrat ob pomoči države pripeljali h koncu vsaj en zelo pomemben projekt vetrnih elektrarn," zagotavlja Julijan Fortunat, direktor Elektra Primorska. Lokacija v Avčah na zgornji akumulaciji črpalne hidroelektrarne zanima Soške elektrarne, tam predvidevajo vetrno elektrarno s petimi vetrnicami.

Daljnosežen predlog vlaganj v energetsko infrastrukturo naj bi spodbudil tudi gospodarsko dejavnost, predvsem gradbeništvo, a vodja direktorata za energijo Janez Kopač priznava, da se na hitro v Sloveniji ne zgodi nič. Najhitrejšo možnost vidi v investicijah v energijsko učinkovitost stavb. Upa tudi na premike pri trenutno popolni blokadi gradnje hidroelektrarn, posebej na srednji Savi, kar bi pognalo tudi določene sektorje slovenskega gospodarstva. Kritičen do večjih, državno pomembnih investicij je bil na včerajšnjem forumu severnoprimorskih gospodarstvenikov predsednik državnega sveta Blaž Kavčič: "Kolikor večja je investicija v energetske sisteme, toliko bolj čudaško je izpeljana. Največja ovira so interesi strankarskih in vplivnih skupin." Pri tem je izpostavil gradnjo TEŠ, direktor SENG pa je zagotovil, da vsaj za zdaj njihov dobiček ostaja v podjetju in ni prekanaliziran v gradnjo TEŠ 6.

natasa.ozebek@dnevnik.si