Erik Kerševan, generalni sekretar ustavnega sodišča, nam je pojasnil, da to pomeni, da je bilo vse, kar je bilo storjeno na podlagi tega akta, nezakonito. Torej so nezakonita tudi vsa gradbena dovoljenja, izdana na podlagi neveljavnega prostorskega reda občine Braslovče. O tem, kateri akti oziroma dovoljenja so bila izdana na podlagi tega akta, pa se, tako Kerševan, ustavno sodišče ne more izjavljati.
Po prvem odstavku 154. člena ustave morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Temeljni namen te določbe je, kot pojasnjuje ustavno sodišče, zagotoviti pravno varnost državljanov. "Tisti, na katerega se predpis nanaša, mora imeti možnost, da se z vsebino predpisa vnaprej seznani. Pravna varnost predstavlja konkretizacijo ustavnega načela pravne države (2. člen ustave). Ni pravne varnosti, če se ni mogoče zanesti na predpise, ki so pred začetkom veljavnosti pravilno objavljeni," navajajo na ustavnem sodišču.
Ker prostorski red občine Braslovče ni bil objavljen v Uradnem listu, kot predpis ni začel veljati in ni postal del veljavnega prostorskega reda, zato se ustavno sodišče v tem postopku ni moglo spustiti v presojo drugih domnevnih nezakonitosti tega akta. Spomnimo, vlada je v pozivu ustavnemu sodišču med drugim zapisala, da občina Braslovče med pripravo prostorskega reda in ob njegovem sprejemu ni upoštevala mnenj pristojnih ministrstev, zato ta akt omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska. Kot dodaten razlog za ustavno presojo tega dokumenta pa je vlada navedla, da ni bil ustrezno objavljen v uradnem glasilu. Ustavno sodišče je vladi v tem delu pritrdilo in zanj je ta postopek končan. Po Kerševanovih besedah lahko občina Braslovče v Uradnem listu objavi nov prostorski red, in če ta ne bo usklajen z mnenji ministrstev za okolje in prostor (MOP) ter za kmetijstvo (MKGP), bo morala vlada ponovno vložiti zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti tega akta.
Iz veljavnih predpisov pa tudi izhaja, da prostorski red občine Braslovče, ko ga bo objavila v Uradnem listu, ne bo mogel veljati za nazaj. Torej bo moralo ministrstvo za okolje in prostor odločiti, kaj z objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi neveljavnega prostorskega reda. Okoljski minister Roko Žarnić je nedavno namreč napovedal, da bodo v braslovški občini zahtevali vzpostavitev zemljišč v prvotno stanje, torej rušenje objektov, če se bo izkazalo, da so bili zgrajeni na kmetijskih zemljiščih, ki se jim namembnost ne bi smela spremeniti. Na podlagi odločitve ustavnega sodišča se bo morda nabor nezakonitih gradenj, ki so posledica neveljavnega prostorskega reda, celo povečal.
