Slovesnost pred prostori krajinskega parka je bila umeščena v nedeljski mednarodni dan biotske raznovrstnosti in današnji evropski dan parkov, na njej pa so gostje opozarjali na pomen zavarovanih območij. "V prvi vrsti so parki eden ključnih vzvodov za ohranjanje najodličnejših predelov narave," je ob tem povedal okolijski minister Roko Žarnič in dodal, da si na ministrstvu prizadevajo za širitev parkov. V Sloveniji je trenutno na različne načine zavarovane 12,5 odstotka državne površine.
Zupanova je poudarila tudi finančni vidik delovanja parkov. "Proračun nam namenja pet milijonov evrov, kar pomeni približno dvajset evrov na leto na hektar zavarovanega območja," ali drugače, tako pravi Zupanova, "ves slovenski proračun za vse parke je enak stroškom razpisa enega referenduma." Na te očitke se je v svojem govoru odzval tudi Žarnič, ki je opozoril, da so državna sredstva nekakšen začetni kapital, pri čemer je treba sredstva po njegovem mnenju iskati tudi drugje. "Če želite delati, morate pritiskati name pa tudi na koga drugega. Jaz se tem pritiskom ne izogibam, ampak jim grem tudi nasproti," je zaključil Žarnič
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi najmlajšemu slovenskemu parku na Ljubljanskem barju, saj pričakujejo tudi vpis dveh skupin kolišč na seznam svetovne dediščine, ki ga vodi Unesco. Zupanova je ob tem opozorila, da so prve pobude za zavarovanje območja Ljubljanskega barja stare skoraj sto let. Zaslugo za končno izvedbo ideje je pripisala lokalnim skupnostim.
Brez njihove podpore bi po njenem mnenju krajinski park še danes nosil oznako "v ustanavljanju".