Elektro pozivajo, da vsaj v kratkem delu 14 kilometrov dolgega daljnovoda namesto 42 metrov visokih stebrov na omenjenem območju 3,5 kilometra kablov položi 1,2 metra pod zemljo, kar da je praksa tudi v drugih evropskih državah.

Domačini trdili, da jim nihče ničesar ne pojasni

Civilna pobuda je ponavljala, da podjetja Elektro zanje nimajo posluha, nihče jim ni pojasnil niti tega, koliko bi polaganje kablov podražilo osem milijonov evrov vreden daljnovod, ki naj bi bil nared od leta 2013. Po desetih letih od začetka projekta daljnovoda so na Elektru Maribor prvič pripravili tiskovno konferenco in pojasnjevali, da bodo z brošurami, ki jih bodo v prihodnjih dneh začeli razdeljevati med razdvojene prebivalce Goričkega, poskrbeli za njihovo boljšo informiranost, za kar bodo odprli informacijski pisarni v Murski Soboti in Puconcih.

Andrej Kosmačin, predsednik uprave Elektra Maribor, d.d., je povedal, da so v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj za daljnovod, ki da pomeni kakovostno oskrbo z elektriko za 12.000 uporabnikov po vsem Goričkem, da pomeni prednost za razvoj gospodarstva, industrije in je potreben tudi za elektrifikacijo železniške proge Murska Sobota-Madžarska. Zdaj so izdali brošuro, s katero se bodo prijazneje predstavili svojim uporabnikom in lastnikom zemlje, po kateri bo potekal daljnovod in na katero bodo postavili stebre. V prihodnjih dneh pa bodo vzpostavili tudi informacijsko pisarno na sedežu OE Elektra Maribor v Murski Soboti in na občini Puconci, kjer bodo odgovarjali na vprašanja o daljnovodu, je napovedal Kosmačin.

Dejan Ogrizek, vodja investicijskih projektov pri Elektru Maribor, pa je prvič javno pojasnil, zakaj je zanje daljnovod smotrnejši od kabliranja. Pri kabliranju pride do gradbenih posegov v velikosti manjše magistralke, je trdil, na vsakih 1000 metrov pa je pri spojkah treba narediti gradbeni poseg v velikosti manjšega stanovanjskega objekta. Tudi trajnost govori v prid daljnovoda, pri posodabljanju po približno 40 letih pa bi morali graditi vzporedno še eno "magistralko". Predpisi zahtevajo, da 3 metre v vsako smer od kablov ne sme biti večjih koreninskih sistemov. In ne nazadnje je razmerje v ceni projekta med daljnovodom in kabliranjem 1:5,7.

Lastniki hočejo več iztržiti za svojo zemljo

Svoje mnenje je dodal tudi Rudi Vončina z Elektro inštituta Milan Vidmar, ki verjame, da bi po današnjih predpisih inštalacije kablovoda ob njegovem zastaranju ostale kar v zemlji, zraven pa bi zgradili novega, kar se mu zdi bistveno bolj problematično od daljnovoda. Meni, da so lastniki bolj naklonjeni kabliranju, ker zmotno verjamejo, da jim bodo odkupili zemljišča.

"V razpravah smo zaznali, da hočejo lastniki več iztržiti za svojo zemljo, ker so se v preteklosti služnosti za daljnovod slabo uveljavljale. Šlo je za družbene koristi in dejstvo, da zemljišča niso bila dosti vredna. Zdaj se ljudje bolj zavedajo vrednosti svoje zemlje. Vendar ne mislim, da gre pri njihovem poudarjanju skrbi za zdravje le za vprašanje denarja." Poudaril je še, da če bi šlo v primeru daljnovoda za prevelik vpliv na zdravje ljudi, potem ne bi verjel v državo in EU.