Toda zagotovila, da bi ministrstvo 10 milijonov evropskih evrov, rezerviranih za gradnjo nove galerijske stavbe, preneslo na Maksa, Kangler ni dobil. "Dvomimo, da je takšno rešitev mogoče realizirati pravočasno za čas Evropske prestolnice kulture. Ne vemo tudi vnaprej, ali je to v skladu s predpisi," so včeraj sporočili z ministrstva.

Dve muhi na en mah?

O Kanglerjevi zamisli, da bi Maks dobil povsem drugačno vsebino, kot si jo je bil zamislil njen idejni avtor Tomaž Pandur, smo že poročali. Gre pravzaprav za krizni ukrep zaradi nezmožnosti dogovora z madžarskima arhitektoma, ki sta avtorja idejne rešitve nove UGM. Tamás Lévai in Ágnes Jószai sta pred letom dni zmagala na mednarodnem arhitekturnem natečaju in vztrajata pri zahtevi, da jim mora občina najprej plačati naročeno projektno dokumentacijo, ki sta jo občini oddala že novembra lani. Za več kot deset mesecev projektiranja namreč arhitekturni biro Tarka doslej ni prejel niti evra. Poleg plačila 419.000 evrov Lévai in Jószai še terjata, naj jima občina vrne lani vplačano garancijo za kakovostno in pravočasno izvedbo, vredno 42.000 evrov. Šele nato sta občini pripravljena izdati novo bančno garancijo za drugo fazo projekta, ki vključuje izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Občina ta dokumenta nujno potrebuje, če hoče še ujeti rok, ki ga je določilo ministrstvo.

Na občini pa so si zdaj domislili, kako bi ujeli dve muhi na en mah: znebili bi se nadležnih Madžarov, hkrati pa bi pridobili državno sofinanciranje Maksa, katerega Širca vseskozi odločno odklanja in trdi, da je Maks izključno občinski projekt. "Ves čas smo stali ob strani UGM," je sporočila Bojana Leskovar z ministrstva za kulturo. "Za gradnjo so bila namenjena evropska sredstva razpisa za javno kulturno infrastrukturo v lasti občine. Občina se je zavezala, da bo vsa potrebna dokumentacija nared do lanskega decembra, potem je bil rok podaljšan do 1. maja letos. Danes nimamo na mizi še ničesar od obljubljene in pričakovane dokumentacije. Prejeli pa smo novi predlog občine, ki UGM vidi v zgradbi, namenjeni Maksu. To za ministrstvo pomeni, da je ves projekt obrnjen na glavo."

Sofinanciranje pod vprašajem

Po besedah Širce naj bi Kangler svojo zamisel podkrepil s konkretnim projektom, ki pa je v tem trenutku zanjo še popolna neznanka. Ministrstvo se bo do projekta opredelilo šele, potem ko bo občina predložila vso ustrezno dokumentacijo o spremembah naložbe v novo galerijo. Zahtevalo bo tudi stališče vodstva UGM in bo šele zatem premislilo o nadaljnjih korakih.

Občinski želji, da bi evropsko sofinanciranje Maksa potrdila vlada, je v nasprotju najmanj še ena ovira. V sklepu, s katerim je vlada 20. januarja potrdila investicijski načrt nove UGM, je zapisano, da se bo sofinanciranje zgodilo izključno pod pogojem, če bo Umetnostna galerija Maribor najkasneje do konca maja 2011 razglašena za javno kulturno infrastrukturo in če bo občina zagotovila primerljivo finančno participacijo. Tega pogoja pa Maks, ki naj bi bil dokončan do maja 2012, bržkone ne more izpolniti, saj gre v tem gradbenem projektu - za razliko od projekta nove UGM - pravno-formalno za zasebno naložbo, ki jo udejanja podjetje ZIM, občina pa bo za novogradnjo 20 let plačevala dva milijona evrov letne najemnine. Občina tudi ne zagotavlja "primerljive finančne participacije", saj bo ZIM naložbo izpeljal s pomočjo bančnega posojila, katerega znesek glavnice in obresti bo presegel 40 milijonov evrov.

To, da gradnja Maksa ni javna naložba, pa dokazuje tudi odločba ministrstva za finance, ki je 10. marca ugotovilo, da podjetje ZIM ni naročnik po določilih zakona o javnih naročilih. Zato podjetju, ki je v 77-odstotni lasti Mestne občine Maribor, ni treba objaviti javnega razpisa za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del v skladu z omenjenim zakonom.