Rozman se je španski republikanski vojski pridružil leta 1936. Postal je član komunistične partije Španije in komunistične partije Jugoslavije. Leta 1941 je postal vojaški inštruktor pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih enot. Sodeloval je pri postavitvi Štajerskega partizanskega bataljona in v bitkah pri Šoštanju in Čreti. Leta 1943 je napredoval na mesto poveljnika glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske s činom generallajtnanta, leta 1944 pa je ob hudi nesreči, ob preizkušanju minometa, umrl.
Spominski kovanci se v sklopu evropske plačilne valute izdajajo od leta 2004. Zajemajo pa simbole, ki zaznamujejo pomembne dogodke iz evropske zgodovine. Pri vseh evrskih kovancih je ena stran enaka, na drugi pa je podoba, ki označuje državo, ki je naročila njihovo izdelavo.
V letu 2011 bo poleg slovenskega izdanih še 95 drugih spominskih kovancev z območja evra. Italijani bodo tako na spominskem kovancu obeležili stopetdeseto obletnico združitve Italije, Belgijci sto let dneva žena, Slovaki pa dvajseto obletnico višegrajske skupine.
Na kovancih so sicer tudi obletnice rojstev in smrti vplivnejših umetnikov, politikov in raziskovalcev, pogostejše pa so obletnice pomembnih dogodkov. V Sloveniji smo tako pred Francem Rozmanom Stanetom leta 2008 natisnili podobo Primoža Trubarja, v preostalih državah pa so bile od leta 2004 objavljene tudi podobe Krištofa Kolumba, Giuseppeja Garibaldija, Sandra Botticelija, Grace Kelly in Benedikta XVI.
Od pomembnih dogodkov pa so Grki na kovance za dva evra vtisnili simbol letnih olimpijskih iger in 2500-letnico bitke pri Maratonu, Finci obletnico pete širitve Evropske unije, Avstrijci obletnico svoje državne pogodbe, Italijani pa šestdesetletnico podpisa listine o človekovih pravicah. Lansko leto je Slovenija na spominskem kovancu obeležila 200-letnico ljubljanskega botaničnega vrta.