Na neuradnem srečanju ministrov EU, pristojnih za urbani razvoj in ozemeljsko kohezijo (povezanost), sta bili maja 2007 v Leipzigu podpisani Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih in Teritorialna agenda Evropske unije za bolj konkurenčno in trajnostno Evropo raznolikih regij. Na osnovi obeh listin naj bi s ciljem varovanja kulturne in pokrajinske raznolikosti v nacionalnih zakonodajah uredili pogoje za celostni razvoj kulturnih krajin in mest, izboljšanje fizičnega okolja, krepitev lokalnega gospodarstva in politike lokalnega trga dela, aktivno izobraževanje in usposabljanje otrok ter ureditev mestnega prometa v prikrajšanih okoljih. Zvenijo nekatere od teh trditev znano, a neuresničeno? Del te strategije je ustvarjanje in zagotavljanje visoke kakovosti bivanja v kulturnih krajinah. V izpolnjevanju zastavljenih priporočil je zelo pomembno varstvo, ohranjanje in primerno strokovno obnavljanje kulturnih krajin, kar naj bi se uresničevalo v skladu s prepoznavnostjo grajenih struktur, v skladu z arhitekturnim okoljem primernimi vzvodi za kakovostno prenovo in načrtovanjem novih gradenj. Morda zveni naloga zamotano, je pa brez dvoma uresničljiva, če pri tem uporabljamo ustaljene arhitekturne, umetnostnozgodovinske, etnološke in socialne metode dela.
Ljudsko arhitekturo so doslej pri nas večinoma prepoznavali le v okviru etnologije, zadnja leta pa so se jim s strokovnimi članki in knjigami o ohranjanju in obnovi stavbne dediščine, ki v slovenskem prostoru razpoznavno določa kulturne krajine, pridružili tudi drugi strokovnjaki, arhitekti in urbanisti. Že kmalu po osamosvojitvi smo člani komisije za poštne znamke razmišljali tudi o prikazovanju slovenskih arhitekturnih posebnosti, značilnih za posamezna vaška in mestna okolja, na poštnih znamkah in ilustriranih celinah. Doslej je bilo s področja stavbne dediščine uresničenih v etnografski seriji rednih znamk "Slovenija, Evropa v malem" deset motivov. Serijo v enem nemških katalogov predstavljajo kot "Kulltureles Erbe/Kulturna dediščina", slovenska filatelistična trgovca pa še dodatno vnašata med zbiralce zmedo s samosvojim laičnim preimenovanjem te serije v "Zakladi Slovenije/Schätze Sloweniens"!?
Hiter pregled serij rednih (da o priložnostnih ne govorimo!) znamk evropskih držav pokaže, da so svojo arhitekturno dediščino v preteklosti najbolje predstavljali v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so že desetletja med standardnimi in pogostimi motivi gradov in cerkva tudi prikazi mnogih znamenitih mestnih stavb, vaškega stavbarstva je le za vzorec.
Priporočilo Leipziške listine o razvojnem varovanju kulturne in pokrajinske raznolikosti so vzeli zares na Češkem, kjer sta 23. februarja izšli redni znamki, ki prikazujeta dele fasad zatrepov. Na znamki nominale "A" (ima isti pomen kot enaka črkovna nominala na slovenskih znamkah) so prikazani južnočeški zatrep iz Blatenskega, za njim sta prikazana zatrepa iz severne Češke, zadaj pa zatrep, značilen za zahodno Češko. Na znamki nominale "E" (prednostna poštnina za države Evrope; poznajo še črkovno nominalo "Z", ki predstavlja prednostno poštnino za neevropske države) je v ospredju zatrep iz severne Češke, za njim sta Vlaška, zadaj je prikazan zatrep iz Táborskega. Na Češkem že dolgo vedo, da so bili tudi zatrepi zelo pomembno sredstvo izražanja domačih mojstrov ljudske arhitekturne dediščine, ustvarjalna umetnost ljudskih genijev namreč dela arhitekturno identitetno čeških pokrajin širše prepoznavno. Ker mora v sozvočju s sprejetimi zavezami, ki so podane v obeh listinah, katerih podpisnica je tudi Slovenija, sodobna urbanizacija na senzibilen način seveda upoštevati tudi krajino, pri arhitekturnem oblikovanju pa razpoznana merila in vrednote arhitekturne dediščine prenesti v novo, sta prikazani češki znamki izjemno pomembni za njihovo razumevanje in prepoznavanje. Raznoliki zatrepi, ki so značilni za vse Češke pokrajine, so na severu običajno bogato okrašeni na nadstropnih hišah, stavbe srednje Češke so večinoma pritlične s prekatnimi zidovi iz lesa, kamna ali opeke, za zahodno Moravsko je značilna gorska hiša, za barjansko južno Moravsko raznolikost zatrepov, katerih razvoj sega tja do starih Rimljanov. Znamki sta izšli v polah s po 100 primerki, tiskani v z globokim tiskom kombinirani tehniki, po vzoru podobnih, filatelistom namenjenih izdelkov v nekaterih zahodnih državah pa sta prvič izšla tudi uradna oštevilčena spominska lista (Pametni list). Več informacij najdete na ceskaposta.cz/cz/filatelie.
Domača obvestila
V soboto, 12. marca, bo v organizaciji Filatelističnega društva Novo mesto med 8. in 14. uro v Kulturnem domu Janeza Trdine potekalo mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov.
Z Darwinom povezanih dogodkov, tudi filatelističnih, je bilo v minulih letih veliko. Jutri pa bodo v Tehniškem muzeju Slovenije, Muzeju pošte v Polhovem Gradcu, ob 13. uri odprli gostujočo razstavo Darwinovo življenje in delo, ki vključuje tudi filatelistično razstavo. Krajevna pošta bo tega dne uporabljala priložnostni žig. Ravno tako jutri bodo na gradu v Škofji Loki ob 19. uri odprli razstavo v spomin na 500. obletnico hudega potresa, na pošti 4221 Škofja Loka bo v uporabi priložnostni žig s prikazano spominsko ploščo in napisom Leto ribe Faronike. Ne gre za leto bradate faraonke Hačepsut, niti za leto nadležnih drobnih rdečih mravelj faraonk, temveč za ribo Faroniko, ki po vzhodnoslovanskem folklornem verovanju simbolizira nekdanje mitološke faraonove vojake v podobi pol ribe-pol človeka. Ta riba nastopa tudi v slovenskih narodnih pesmih, ki jih je Karel Štrekelj pred 120 leti zapisal v Podmelcu v Baški grapi, pa tudi v delih nekaterih slovenskih umetnikov. Po mitološkem verovanju naj bi na hrbtu ribe Faronike menda počivala Zemlja, ob premikih ribe pa se zemlja strese, zaradi česar Zemljo strese potres.
Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v sredo, 16. marca 2011.
