Ribiške ladje članic EU smejo po obstoječem dogovoru (sklenjen je bil leta 2006, izteče pa se konec februarja) loviti v vseh maroških teritorialnih vodah, torej tudi pred obalami Zahodne Sahare, ker si Rabat lasti to ozemlje in obalo. Plačila za ribolovne dovolilnice (dobrih osemdeset odstotkov so si jih zagotovile španske ladje) naj bi Rabat nato razdelil med Sahravijce. Za letno dovolilnico vsaki ribolovni ladji se iz bruseljske blagajne v maroški državni proračun nakaže 300.000 evrov. Evropska komisija bi zdaj med enoletnim podaljšanjem ribiškega sporazuma rada preverila, ali so Sahravijci od Maroka dobili kakšna povračila, kot to predvideva sporazum.
Kaj šteje več: mednarodno pravo ali peščica ribolovnih dovolilnic?
"Nikakor," na vprašanje, ali so Sahravijci kdaj imeli kakšne koristi od ribiškega sporazuma z Marokom, odgovori predstavnik Zahodne Sahare Mohamed Malainin v Sloveniji, pristojen za vse balkanske države. "Zaradi maroške eksploatacije naših naravnih virov nikoli nismo imeli koristi. Sahravijci so lani proti tej trajajoči ekonomski in družbeni marginalizaciji na zasedenih območjih protestirali tik pred našo prestolnico Laayoune (El Aaiun). 20.000 ljudi je postavilo šotorišče Izik Gdeim in protestiralo proti diskriminaciji."
Iztekajoči ribiški sporazum je pred časom že poskrbel za precej vroče krvi v evropskem parlamentu. Lani je pravno-zakonodajna služba parlamenta naročila posebno pravno ekspertizo sporazuma, v kateri je bilo ugotovljeno, da ribiški sporazum krši mednarodno pravo. Evropski komisiji so v pravnem mnenju takrat predlagali dve neobvezujoči možnosti. Ali bi prekinili izvajanje sporazuma ali pa bi ga spremenili tako, da bi iz območij, kjer evropske ribiške ladje smejo vreči svoje mreže, izvzeli akvatorij Zahodne Sahare.
Evropska komisija se ni odločila za nobeno od predlaganih rešitev. Evropski parlament je pozneje sprejel še posebno resolucijo, v kateri je izrazil zaskrbljenost nad nezakonitim koriščenjem naravnih virov Zahodne Sahare in spodletelimi dolgoletnimi poskusi mednarodne skupnosti, da zagotovi končanje dekolonializacijskega procesa na tem območju. Od MZZ smo želeli izvedeti, ali Slovenija meni, da je obstoječi ribolovni sporazum v skladu z mednarodnim pravom. "Skladnosti sporazuma z mednarodnim pravom preučujejo ustrezne strokovne službe MZZ. Odgovor bomo posredovali, ko bomo prejeli njihovo mnenje," so nam sporočili iz MZZ. Čeprav Slovenija v tem trenutku očitno ne ve, ali je obstoječi ribiški sporazum z Marokom v skladu z mednarodnim pravom, podpira njegovo podaljšanje za leto dni.
"Evropska unija se mora odločiti, kaj je pomembneje. Je to peščica ribiških dovolilnic za španske barke ali spoštovanje mednarodnega prava," je medtem ocenil Mohamed Beissat, predstavnik Polisaria pri Evropski uniji. Uradna Ljubljana se je očitno odločila. Vsaj za leto dni se ji podaljšanje ribiškega sporazuma zdi smiselno. "Slovenija pričakuje, da bo evropska komisija na transparenten način in čim prej predlagala inovativne pristope za razrešitev vprašanja po preteku enoletnega obdobja, ki bodo ustrezno naslovili tudi vprašanje spoštovanja ekonomskih in človekovih pravic prebivalstva Zahodne Sahare", so še sporočili iz MZZ.
Nasprotovanje podaljšanju dogovora
Proti podaljšanju sporazuma sta se sicer poleg stranke DeSUS posebej ostro izrekla evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in njegov strankarski kolega iz slovenskega parlamenta Franco Juri. "Za slovensko vlado in zunanjo politiko je aktivno stališče pri reševanju problema Zahodne Sahare izziv in priložnost, da potrdi svojo načelnost," sta v skupni izjavi za javnost menila Vajgl in Juri. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je sicer v svojih javnih nastopih že večkrat poudaril, da Slovenija priznava pravico narodov do samoodločbe in tako tudi pravico zahodnosaharskega prebivalstva, da se sami odločijo, kako želijo živeti. "Obžalujemo, da proces, ki poteka v okviru OZN že desetletja in ki naj bi vodil do referenduma, do tega še ni pripeljal," je pred časom na seji odbora za zunanjo politiko dejal Žbogar in napovedal, da bodo pri zavzetju stališča do novega ribiškega sporazuma EU z Marokom izhajali iz stališč glede pravice Zahodne Sahare do samoodločbe.
Stališče Slovenije verjetno ne bo moglo zadovoljiti vsaj dveh vladnih strank - Zares in DeSUS, ki menita, da v aktualnem ribiškem sporazumu niso zagotovljene pravice sahravijskega ljudstva. Vajgl je kot podpredsednik skupine za Zahodno Saharo v evropskem parlamentu že sprožil pobudo, ki nasprotuje podaljševanju spornega sporazuma v nespremenjeni obliki. "Podaljšanje obstoječega sporazuma o ribolovu bi pomenilo podaljšanje nezakonitosti in stanja, ki lahko pripelje do resnih zaostritev, kakršnim smo bili priče konec preteklega leta v El Aaiunu," je še opozoril Vajgl. Osnutek sporazuma mora pred uveljavitvijo potrditi Svet ministrov, kasneje pa še evropski parlament.
