Ko je vodstvo Okraja Ljubljana leta 1960 ustanovilo Okrajni zavod za urbanizem Ljubljana, je Vido Vavken skupaj s še 30 drugimi kolegi, pretežno arhitekti, začel posvečati ves svoj mladostni strokovni žar urbanističnemu razvoju slovenske metropole - Ljubljane. Januarja 1966 je bil Generalni urbanistični plan Ljubljane (GUP) potrjen oziroma formalno sprejet in s tem je bil postavljen tudi temeljni kamen prostorskega razvoja Ljubljane za drugo polovico 20. stoletja. GUP Ljubljane je postal vzorčni primer, ki so ga uporabili pri načrtovanju mnogih drugih jugoslovanskih mest.

Leta 1968 je Vido Vavken prevzel vodenje (takrat že preimenovanega) Ljubljanskega urbanističnega zavoda - LUZ in ga skozi vse bolj viharne čase uspešno vodil tako strokovno kot poslovno vse do leta 1975.

Pomemben korak v razvoju LUZ pod Vavknovim vodenjem je leta 1974 predstavljala selitev v novo, lastno poslovno zgradbo na Vojkovi cesti. Tako je bilo končno združenih na enem mestu vseh 100 in več raznovrstnih strokovnjakov LUZ, potrebnih za izvrševanje vseh različnih kompleksnih nalog v zvezi z urejanjem prostora.

Če je bilo prvih šest let od ustanovitve LUZ posvečenih prostorskemu planiranju Ljubljane, je bil čas do leta 1972 namenjen detajlnemu urbanističnemu planiranju, tako stanovanjskih, gospodarskih in komunalno infrastrukturnim območij v vseh petih konstitutivnih ljubljanskih občinah: Centru, Bežigradu, Šiški, Mostah in Viču- Rudniku. Vido Vavken je z mojstrsko roko ter pravim subtilnim čutom vodil in usmerjal tudi to urbanistično oblikovanje, ki je dalo končno podobo mnogim novim predelom Ljubljane.

Po letu 1975 so sledila leta neprestanih organizacijskih sprememb LUZ, ko so bili za direktorje LUZ postavljeni vedno drugi, novi strokovnjaki.

V tem obdobju, to je do leta 1986, je bil pod neposrednim vodstvom Vida Vavkna izdelan in potrjen Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. To je bil krovni usmerjevalni urbanistični dokument Ljubljane, ki je bil skupaj z vsemi parcialnimi dopolnitvami veljaven do v juliju 2010 sprejetega novega občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana.

Vido Vavken je prav do zadnjega dne zaposlitve jeseni 1990 na Zavodu deloval kot tehnični - strokovni direktor Zavoda, ki je tako lahko še vedno, kljub neprestanim reorganizacijam mestnih urbanističnih služb, uspešno skrbel za strokovno kontinuiteto prostorskega planiranja Ljubljane.

Z rojstvom neodvisne Slovenije ter prestrukturiranjem 63 velikih občin v 210 in več malih občin se je radikalno spremenila tudi organiziranost glavnega mesta Ljubljane, ki je končno postalo na mestnem območju enovita mestna občina.

Toda to je bil že čas, ko je Vido Vavken prenesel fokus svojega strokovnega zanimanja na zgodovino evropske civilizacije, Sredozemlje, Istro in Dajlo. Tu v svojem poletnem domu je s pravo veščo roko kamnoseka ustvarjal in oblikoval intimne istrske ambiente. S svojega vrta, ki neposredno meji in se obenem odpira na prelepi zaliv in potem v modro neskončnost Jadranskega morja, mi je še poleti pomahal v slovo, ne da bi se oba zavedela, da je to zadnjič.